Naš knjižnični ritual:
- Po vrtcu se peš odpravimo do knjižnice;
- Aljaž lahko sam izbere knjige in nekaj časa bere ter se igra z igračami, ki so v otroškem kotičku;
- Tudi Zara se igra in bere slikanice;
- Medtem tudi jaz izberem nekaj knjig in tako poskrbim, da si izposodimo pester izbor knjig;
- Izbrane knjige si izposodimo, Aljaž mi jih pomaga odnesti na pult in zložiti v vrečo;
- Po knjižnici se odpravimo na sprehod in včasih tudi v bližnjo pekarno;
- Doma takoj spet pregledamo izposojene knjige in se lotimo branja.
Knjiga je tudi ena prvih "igrač", ki dojenčka zelo pritegne s svojimi barvnimi ilustracijami, zato ni nikoli prezgodaj za spoznavanje s knjigo. Dojenčku lahko ponudimo knjige iz blaga in kartonke, ki se težje uničijo. Pokažemo mu, kako se lista, poimenujemo predmete, živali, rastline in drugo, kar je ilustrirano ali fotografirano. Preko knjige dojenček spoznava svet okoli sebe. Ilustrirane živali mu lahko oponašamo ali pa mu zapojemo kakšno pesmico, ki se lepo povezuje s knjižno vsebino (Na kmetiji, Metuljček cekinček, Kuža pazi ipd.). Kasneje lahko ilustracije v knjigi povežemo z igračami in podobami realnega sveta, zunaj, v naravi. Dojenčku in malčku so zelo všeč tudi zvočne knjige na katere se že zelo hitro nauči pritiskati in uživa ob ustvarjenem zvoku ter se ga uči posnemati. Knjige z zavihiki so primerne za malčke, ki s knjigami že znajo lepo ravnati in za katere vemo, da ni nevarnosti, da bi zavihek strgali. Malčka spodbujamo tudi k temu, da kartonke in knjige lista sam, odpira zavihke, pritiska na gumbke zvočnih knjig, opazuje ilustracije in fotografije, jih prelaga sem in tja ipd. Naj sam zbere knjige iz knjižne police, za katere želi, da mu jih preberete. V zbirkah zgodbic in pravljic lahko pokaže s prstkom na kazalu in na tak način sam izbere zgodbico oziroma pravljico. Začne se branje knjig z mehkimi listi in daljših zgodbic. Ponavadi za malčka izberemo mešanico kratkih in dolgih zgodb. Izbor zgodb naj bo pester, izberite takšne z različno tematiko, a pazite, da bodo otroka zanimale in da ga ne bodo prestrašile. Nekaj zgodb je lahko domišljijskih, nekaj pa vsakdanjih. Berite tudi pesmice, izštevanke, uganke. Predšolski otrok naj ima na razpolago tudi poljudnoznanstvene knjige, kakšne enciklopedije ipd. Vi najbolje poznate svojega otroka in njegovo zrelost ter lahko najlažje presodite, katere knjige so zanj primerne. S pomočjo knjig lahko razvrščate, kot smo počeli mi z žuželkami, išete predmete po hiši, se učite abecedo, števila idr. Nekatere knjige so zelo interaktivne in aktivno vključijo otroka v branje (recimo knjige z ugankami, slikopisi, različnimi nalogami, vprašani na koncu knjige...). Dobro je, da se po branju zgodbe z otrokom pogovorimo o slišanem, mu postavimo kakšna vprašanja, otrok lahko slišano obnovi, nas vpraša če kaj ni razumel ipd. Preko knjig se otroci naučijo ogromno stvari, veščin, bogatijo besedni zaklad, logično razmišljanje, primerno vedenje in še in še. Šolar se naj včlani v šolsko knjižnico in knjige uporablja v prostem času ter tudi v šolske namene, pri delanju domačih nalog, seminarskih nalog, plakatov, za raziskovanje, kot dodatno gradivo pri učenju itd. Ni nujno, da je prvo iskanje literature preko računalnika in interneta, kot je danes vse bolj pogosto.
Naš bralni ritual:
- Beremo vsaki dan, nekaj časa beremo skupaj in nekaj časa otroka sama listata različne knjige po svojem izboru;
- Poskrbimo, da nam je med branjem udobno;
- Beremo na kavču, na naslonjaču ali v bralnem kotičku v šotoru, kjer bereta otroka večinoma sama;
- Med branjem ju držim v naročju, ker se mi zdi pomemben stik z njim in ker tako najlažje vidita ilustracije ter knjigo;
- Čez vikend, ko sta otroka doma in je čas za počivanje, si Aljaž izbere zgodbice, ki jih želi slišati in jih potem bere skupaj z očetom ali mano, medtem ko Zara spi;
- Velikokrat beremo popoldan, tik pred spanjem, ko sta otroka že utrujena;
- Knjige uporaljamo tudi kot preusmeritev iz (pre)živahne igre (ko vidim, da prosta igra uhaja izpod nadzora, mu omenim kakšno knjigo in se odpravi listat to knjigo ter se hitro pomiri);
- Knjige vzamemo zraven tudi na dopust, k zdravniku, v avto, če se obeta daljša pot, k frizerju ipd.
- Knjige so vedno na razpolago in jih ni nikoli preveč.
Branje je otroku odlična popotnica za življenje.
Z ljubeznijo, Mama.
Tudi jaz moji mali berem že odkar je bila 1 teden stara... Najprej vsak večer, potem tudi čez dan, ko je bila malo večja. Sedaj pri starosti 2,5 let obožuje knjige, jih stalno bere in je sposobna obnoviti zgodbo ob sličicah že po prvem branju. Zvečer ji v postelji vedno preberem neko knjigo in potem jo mora nujno tudi ona meni prebrati. Upam, da bo tudi njen bratec bral tako rad kot ona:) Glede na to, da je pravljice poslušal že v trebuhu in mu tudi sedaj sestrica bere ima velik potencial za bodočega knjižnega molja...
OdgovoriIzbrišiTudi jaz vidim, da se branje z otroci zelo obrestuje. Kar ne morem verjeti, koliko časa je sin sposoben presedeti za knjigami. Branje je bila tudi njuna prva skupna igra. <3 Da ne govorim o tem, kako so me knjige rešile ob dojenju hčerke ipd., obema sem se lahko posvetila, kot sta si želela.
Izbriši