ponedeljek, 10. avgust 2015

Mavrične ribice

Leto je naokoli in ponovno beremo knjigo Mavrična ribica (ki bi lahko bila knjiga tedna, ker jo imata otroka zelo rada). Ker nam je bilo ta vikend zelo vroče in smo se v urah, ko je sonce najmočnejše, skrivali doma, nas je mavrična ribica navdihnila, da naredimo nekaj svojih mavričnih ribic in z njimi okrasimo otroško sobico. Zdaj je vzdušje v njej primerno letnemu času in trenutni vročini.


Iz tršega barvnega papirja sem izrezala ribice (no, vsaj trudila sem se, hihi), zraven pa sem jima ponudila vodene barvice, čopiče, vodo in migetajoče oči. Po svojem navdihu sta potem pobarvala ribice, počakala, da se posušijo in jim prilepila še oči. Zelo preprosto.








Kot najbrž že veste, imamo steno, na kateri visijo nekateri njuni izdelki, ki so mi najbolj pri srcu. Vsake toliko časa malo "updejtam" risbice in Zara je ravno v obdobju, ko je zelo ponosna na vsako stvar, ki jo izdela ali nariše. Ko opazi, da se je katera izmed njenih risbic znašla na tej steni, nam to tudi večkrat na dan pokaže in pove. Enako je delal Aljaž, ko je bil takšne starosti (približno 20 mesecev) in to se mi zdi en tak pomemben faktor pri rasti samozavesti, da otroku povemu, ko nekaj zelo lepo nariše ali naredi in to z veseljem tudi pokažemu "svetu". Aljaž je zdaj že v taki starosti, ko nariše že nekaj realnih risbic in je potem zelo ponosen, hkrati pa je zelo kritičen sam do sebe, ko mu kaj ne uspe, kot si je zamislil ali ko pobarva preko črte ipd. Takrat mu pač povem, da je to kar je narisal sicer zelo lepo, ampak če ni zadovoljen, lahko še vadi in mu bo naslednjič sigurno uspelo, kot si želi. Ta njegova kritičnost in to, kako hitro obupa, če kaj ni po njegovih merilih, me spominja nase in res sem radovedna, kako bo to izgledalo v šoli. Sem pa vesela, da velikokrat samo barva in čečka in ustvarja po svoje, ker vidim, da na tak način sprosti svojo domišljijo, pa čeprav na prvi pogled morda izgleda, kot da risbica nima ne repa, ne glave, ima zanj sigurno poseben pomen.

Z ljubeznijo, Mama.

sreda, 05. avgust 2015

Domača slivova marmelada

Mamina domača marmelada je v kozarce spravljena ljubezen. 
(H. M. E.)


Vsako leto skuham vsaj eno marmelado, ki jo imamo potem za celo leto. Lani in predlani sem poleg slivove skuhala še breskovo in marelično ter bučkino, letos pa sem se odločila, da pripravim samo slivovo, ker gre najbolj "v promet". Vsi jo imamo najraje.

Vedno delam po istem receptu, ki sem ga našla TUKAJ in ga toplo priporočam.

Potrebujete:

4 kg (izkoščičenih) sliv
1 kg sladkorja
1 zvrhana žlička cimeta
sok polovice limone
1 "štamperle" ruma (rum sem izpustila, ker ga nisem imela pri roki)
žganje

Postopek:

Izkoščičene slive malo zmeljemo v multipraktiku, da se prej razpustijo. Ko jih kuhamo, moramo na začetku precej mešati, ker se rado prime. Kuhamo kar dolgo časa. Ko je že nekako podobno marmeladi, dodamo sladkor in spet mešamo. Kasneje dodamo še cimet in rum. Proti koncu pa še sok limone (naravno želirno sredstvo). Marmelada je kuhana, ko bolj na gosto kaplja s kuhalnice. Natočimo jo v prej pomite kozarce. Rob in pokrovček pa razkužimo z žganjem. Marmelada se mora počasi ohlajati, zato jo zavijemo v odejo.

Uporabila sem približno 7 kg domačih sliv in 1 kg sladkorja ter je še vedno dovolj sladko. Dobila sem 10 večjih kozarcev slivove marmelade. Njami.

Z ljubeznijo, Mama.

torek, 04. avgust 2015

Naredi sam: Sestavljanka

Ker za otroka najraje pripravim kakšno preprosto aktivnost in igro, sem tokrat naredila neke vrste sestavljanko. Poiskala sem modelčke za piškote, ki sem jih kupila v Ikei in so večji ter v obliki gozdnih živali. Potem sem narisala njihove obrise na blok papir, za to sem uporabila flomaster, in modelčke za piškote ponudila zraven, za prirejanje. Vse sem položila na tla in otroka sta se vsak po svoje lotila prirejanja. Zara je potrebovala nekaj časa, da je ugotovila, kako in kaj, ji je pa zato Aljaž takoj prijazno priskočil na pomoč (včasih ji da kar preveč potuhe). Na takšen način si lahko hitro popestrite igro, saj lahko narišete obrise kateregakoli predmeta ali igrače.





 Na koncu sta ugotovila, da lahko ta "sestavljanka" odlično služi tudi kot pobarvanka. ;)


Z ljubeznijo, Mama.

ponedeljek, 03. avgust 2015

Bled, blejsko jezero in blejska kremšnita

Že iz naslova lahko razberete kaj vse smo doživeli ta vikend. Mislim, da je minilo že dve leti odkar smo bili nazadnje na Bledu, kar pomeni, da je bila Zara tokrat prvič z nami in "nujno" smo si ga morali pogledati in si spet privoščiti blejsko kremšnito. Vreme je bilo ravno pravšnje za sprehajanje in pa (nam osebno) malo premrzlo za kopanje v jezeru. Morda kdaj drugič, ko bo malenkost bolj vroče.




Peljali smo se z vlakcem okoli jezera in opazovali račke, labode ter pogumne plavalce (vode je bila kar mrzla). Obema otrokoma je bilo všeč. Aljaž je bil tokrat drugič na vožnji z vlakcem, ampak mu ni ostalo v spominu, kar je seveda normalno. Je pa lepo opazovati, kako z leti raste navdušenje nad takimi stvarmi, tudi zanimanje je večje, lažje sedijo pri miru in opazujejo ipd.




 Radovednost. Včasih je potrebno podrobno pogledati vsakega polža, hrošča, pajka in muho.


Šli smo na kosilo v pizzerijo Gallus, kjer imajo odlične pizze in lep razgled na jezero. Ambient je lep in všeč mi je bilo, da so imeli tudi pobarvanke in barvice za otroke, tako da nismo imeli težav s čakanjem.


Kasneje smo se odločili še za vožnjo s pletno do otočka. Že leta se nisem peljala in je bilo res prijetno. Na poti do otoka smo imeli nekaj težav z Zaro, ki nikakor ni hotela sedeti in sodelovati. Na srečo je trajalo le nekaj minut. Sem že pomislila na to, da bo vožnja zelo naporna, ampak smo nekako preusmerili njeno pozornost in je bilo potem v redu. 



Na otoku smo prehodili sigurno tisoč stopnic. Prisežem, da me še danes bolijo mišice. :)

 



 


 Ptički so nam prijazno pomagali pojesti kremšnite in sladoled.


In pa obvezno je bilo treba namočiti noge v vodo. Mislim, da sem, v roku dveh ur, neštetokrat slišala vprašanje: "Mami, kdaj bomo namakali nogice?" In pa še eno tako luštno stvar mi je sin povedal: "Mami, tak kot sma midva z Zaro dobra prijatelja, ni nobenega prijatelja več." Kar v prevodu pomeni, da sta naaaaaajboljša prijatelja.


 Z ljubeznijo, Mama.