četrtek, 29. januar 2015

Mama svetuje mami: Sorojenci in deljenje igrač

Danes bi se ponovno razpisala o sorojencih in o odnosu med njimi. Starši vemo, da otroci neradi delijo svoje igrače, ko pa je govora o bratih in sestrah, s katerimi si morajo deliti praktično vse (tudi pozornost staršev), je situacije še malo bolj kompleksna. Odnos med sorojencema je odvisen od več dejavnikov in vseh ne moremo nadzorovati, na primer starostna razlika, spol in temperament. Morda imate srečo in se vaši otroci odlično razumejo tudi takrat, ko se gre za skupno igro in deljenje igrač, morda pa ste med tistimi, ki morajo ves dan poslušati prepire med sorojenci in opazovati puljenje igrač iz rok.

Rada mislim, da smo mi nekje v zlati sredini. Seveda se tudi prepirata in pulita za igrače, a do zdaj še ni bilo večjih problemov. Učiva ju, da je pomembno sodelovanje in timsko delo (skupna igra) ter jima hkrati omogočiva čas za samostojno igro, če si to želita oziroma si to želi eden izmed njiju. Včasih se ne vtikujeva, kar naj bi bilo zelo pametno, včasih pa tudi posredujeva.

Imamo pa nekaj trikov s katerimi omilimo nejevoljo glede deljenja igrač in zaenkrat delujejo:
  • Veliko se pogovarjamo o skupni igri, o deljenju igrač, o obnašanju v vrtcu, med vrstniki, o tem kako pomembno je, da delimo z drugimi ipd.
  • Zaigramo situacijo, recimo: "Poglej, ko ti želi sestra vzeti igračo, ji povej da se trenutno ti igraš njo in jo dobi kasneje, lahko pa se igra s to igračo (in ji ponudiš drugo igračko)." "Poskusi." Tako se sorojenca naučita drug drugemu preusmeriti pozornost na drugo igračo in tega, da počakata da prideta na vrsto za igro z njo.
  • Pred igro, npr. z avtomobili, ju spodbudiva, da si jih že vnaprej razdelita in se potem vsak igra z izbranimi. Vedno pa obstaja možnost, da se igrata skupaj in se ne jezita, če se avtomobili menjujejo iz roke v roko.
  • Dovoliva, da imata vsak eno posebno igračo, katere ne rabita deliti s sorojencem (to je lahko ninica ali kakšna druga otrokova najljubša igrača).
  • V skupni sobici lahko na tla položite dve preprogi različne barve (če imate več otrok, več preprog) in otrokoma razložite pravilo, da si naj, ko si zaželita igrati vsak zase, izbereta željene igrače in se usedeta na preprogo. Med sedenjem na preprogi, mu drugi sorojenec ne sme vzeti igrače ali se sorojencu pridružiti pri igri, razen če ga le-ta povabi. Enoletnikom je to težje razumljivo, zato te ideje še nismo preizkusili, bomo pa morda v prihodnje. Ideja se mi zdi zelo dobro tudi za družine, kjer so trije otroci ali več; pravila pa lahko tudi prilagodite v smislu, da sta na eni preprogi istočasno lahko samo dva sorojenca ipd.
  • Včasih pa je najbolje, da se ne vključite v prepir in pustite otrokom, da se sami dogovorijo. Tudi to je pomembna življenjska veščina, ki jo morajo osvojiti. Premislite, kdaj je vaša vključitev v situacijo primerna in kdaj ne. Sama se vključim, ko se nikakor ne moreta dogovoriti in kričanje že preseže vse meje. Takrat jima ponavadi igračo vzamem in za nekaj časa pospravim, hkrati pa po potrebi enega od otrok odnesem v drugi prostor oziroma predlagam starejšemu, da se umakne, če želi mir pri igri.



 

Fotografije so bile posnete pred dvema mesecema, med jutranjo igro. Mislim, da je bila ura zelo zgodnja, zato so žaluzije še priprte in Aljaž razkuštran. ;) Zadnji dve fotografiji sta samo zame, v opomin kako hitro se malčki spremenijo in rastejo.

Morda vam pride prav kakšen naš "trik". Zelo bom vesela, če tudi vi z mano delite vaše izkušnje in kakšen nasvet.
Z ljubeznijo, Mama.

sreda, 28. januar 2015

Dinozaver iz papirnatega krožnika

Današnji dan, ko se otroka nista počutila najbolje, zaradi prehlada, smo popestrili z ustvarjanjem. Izdelali smo dinozavre iz papirnatih krožnikov.


Potrebujete torej papirnate krožnike za enkratno uporabo, ki jih je dobro imeti vedno pri roki, saj so pri ustvarjanju zelo uporabni. Dodali smo še majhne lesene ščipalke, zeleni kolaž papir iz katerega sem izrezala glavo in noge ter zeleno tempera barvo. Papirnate krožnike sem razrezala na polovico. Količina je odvisna od tega, koliko dinozavrov želite. Vsak je pobarval svojo polovico papirnatega krožnika z zeleno barvo. Na izbiro sta imela svetlo in temno zeleno tempero, zato je izdelek nekje vmes. ;) Tudi ščipalke smo pobarvali z zeleno barvo in jih priščipnili na krožnike (na hrbet dinozavra). Na koncu sem prilepila še izrezane glave in noge ter narisala oči in usta. Dinozavri so narejeni.







Preprosto in zabavno.

Če so tudi vam (oziroma vašim otrokom) všeč dinozavri jih najdete še TUKAJ in TUKAJ.

Z ljubeznijo, Mama.

torek, 27. januar 2015

Senzorična posoda: Vata in vodne živali

Že dolgo nisem pripravila nove senzorične posode in te dni, ko smo razmišljali kaj bi počeli, sem se odločila, da pripravim eno kar tako na hitro. Uporabila sem stvari, ki sem jih imela doma in sem jih kar nekako nametala skupaj. Kot osnovno polnilo senzorične posode sem uporabila mehke blazinice iz vate, zraven sem dala vejice naše novoletne smrečice (porezala sem jih, ko smo jo pospravljali in jih shranila), dodala figurice vodnih živali, ščipalke za perilo, nekaj plastičnih posodic, pinceto, zajemalko in kuhalnico. Moja ideja je bila, da je vata morje in da so vejice morska trava. Otrokoma tako ali tako ni bilo važno, kaj si jaz predstavljam in kako jaz razmišljam, važno jima je bilo da raziskujeta, občutita različne materiale, jih prelagata sem in tja na različne načine, skrivata vodne živali med vato in jih nato iščeta, se obmetava z vato ipd. Zelo sta se zabavala in občudujem ju, kako postajata vešča v skupni igri.


Otrokom je še tako preprosta igra in, na prvi pogled skoraj nesmiselna, senzorična posoda lahko odlična zabava in priložnost za raziskovanje.

Uporabite materiale, ki jih imate doma ter uživajte v igri.

Z ljubeznijo, Mama.

ponedeljek, 26. januar 2015

Kako vzgojiti knjižnega molja?

Vzgoja bralca se, po mojem mnenju, začne v zgodnjem otroštvu in v domačem okolju. Sama zelo rada berem in eni najlepših spominov na otroške dni, so tisti s knjigo v roki, v naročju mame ali babice. Zelo pomembno je, da si za branje vzamemo čas. Če želimo vzgojiti knjižnega molja in poskrbeti za to, da otrok knjige zares vzljubi, berimo z njim vsaki dan. Pokažimo mu, kako se ravna s knjigami, kako se jih nežno lista, kako se jih po uporabi pospravi, naučimo ga, da se po knjigah ne riše ali piše in kako skrbimo zato, da ostanejo čiste in ohranjene. Vzemimo si čas za obisk knjižnice z otrokom. Najprej ga naučimo, kako se v knjižnici obnaša. Pogovarjamo se tiho, knjige izbiramo počasi in jih vračamo na svoje mesto ali knjižničarju, ne tekamo po hodnikih knjižnice ipd. To na začetku ne bo lahko, ampak če boste prihajali v knjižnico vsak mesec, se bo otrok kmalu naučil lepega vedenja in med knjigami začel resnično uživati. Veliko mladinskih knjižnic ima urejenih otroški kotiček za branje in igro. Tam lahko prebijete nekaj prostega časa. Obisk knjižnice naj bo nekaj posebnega, otrok naj sam izbira knjige in aktivno sodeluje pri interakciji s knjižničarji. Pomembno je tudi, da smo otroku vzgled in si izposodimo še kakšno knjigo zase. Po obisku knjižnice se lahko odpravite na sprehod, v park ali na kakšno tortico, da bo spomin na knjige res sladek.

Naš knjižnični ritual:
- Po vrtcu se peš odpravimo do knjižnice;
- Aljaž lahko sam izbere knjige in nekaj časa bere ter se igra z igračami, ki so v otroškem kotičku;
- Tudi Zara se igra in bere slikanice;
- Medtem tudi jaz izberem nekaj knjig in tako poskrbim, da si izposodimo pester izbor knjig;
- Izbrane knjige si izposodimo, Aljaž mi jih pomaga odnesti na pult in zložiti v vrečo;
- Po knjižnici se odpravimo na sprehod in včasih tudi v bližnjo pekarno;
- Doma takoj spet pregledamo izposojene knjige in se lotimo branja.


Knjiga je tudi ena prvih "igrač", ki dojenčka zelo pritegne s svojimi barvnimi ilustracijami, zato ni nikoli prezgodaj za spoznavanje s knjigo. Dojenčku lahko ponudimo knjige iz blaga in kartonke, ki se težje uničijo. Pokažemo mu, kako se lista, poimenujemo predmete, živali, rastline in drugo, kar je ilustrirano ali fotografirano. Preko knjige dojenček spoznava svet okoli sebe. Ilustrirane živali mu lahko oponašamo ali pa mu zapojemo kakšno pesmico, ki se lepo povezuje s knjižno vsebino (Na kmetiji, Metuljček cekinček, Kuža pazi ipd.). Kasneje lahko ilustracije v knjigi povežemo z igračami in podobami realnega sveta, zunaj, v naravi. Dojenčku in malčku so zelo všeč tudi zvočne knjige na katere se že zelo hitro nauči pritiskati in uživa ob ustvarjenem zvoku ter se ga uči posnemati. Knjige z zavihiki so primerne za malčke, ki s knjigami že znajo lepo ravnati in za katere vemo, da ni nevarnosti, da bi zavihek strgali. Malčka spodbujamo tudi k temu, da kartonke in knjige lista sam, odpira zavihke, pritiska na gumbke zvočnih knjig, opazuje ilustracije in fotografije, jih prelaga sem in tja ipd. Naj sam zbere knjige iz knjižne police, za katere želi, da mu jih preberete. V zbirkah zgodbic in pravljic lahko pokaže s prstkom na kazalu in na tak način sam izbere zgodbico oziroma pravljico. Začne se branje knjig z mehkimi listi in daljših zgodbic. Ponavadi za malčka izberemo mešanico kratkih in dolgih zgodb. Izbor zgodb naj bo pester, izberite takšne z različno tematiko, a pazite, da bodo otroka zanimale in da ga ne bodo prestrašile. Nekaj zgodb je lahko domišljijskih, nekaj pa vsakdanjih. Berite tudi pesmice, izštevanke, uganke. Predšolski otrok naj ima na razpolago tudi poljudnoznanstvene knjige, kakšne enciklopedije ipd. Vi najbolje poznate svojega otroka in njegovo zrelost ter lahko najlažje presodite, katere knjige so zanj primerne. S pomočjo knjig lahko razvrščate, kot smo počeli mi z žuželkami, išete predmete po hiši, se učite abecedo, števila idr. Nekatere knjige so zelo interaktivne in aktivno vključijo otroka v branje (recimo knjige z ugankami, slikopisi, različnimi nalogami, vprašani na koncu knjige...). Dobro je, da se po branju zgodbe z otrokom pogovorimo o slišanem, mu postavimo kakšna vprašanja, otrok lahko slišano obnovi, nas vpraša če kaj ni razumel ipd. Preko knjig se otroci naučijo ogromno stvari, veščin, bogatijo besedni zaklad, logično razmišljanje, primerno vedenje in še in še. Šolar se naj včlani v šolsko knjižnico in knjige uporablja v prostem času ter tudi v šolske namene, pri delanju domačih nalog, seminarskih nalog, plakatov, za raziskovanje, kot dodatno gradivo pri učenju itd. Ni nujno, da je prvo iskanje literature preko računalnika in interneta, kot je danes vse bolj pogosto.



Naš bralni ritual:
- Beremo vsaki dan, nekaj časa beremo skupaj in nekaj časa otroka sama listata različne knjige po svojem izboru;
- Poskrbimo, da nam je med branjem udobno;
- Beremo na kavču, na naslonjaču ali v bralnem kotičku v šotoru, kjer bereta otroka večinoma sama;
- Med branjem ju držim v naročju, ker se mi zdi pomemben stik z njim in ker tako najlažje vidita ilustracije ter knjigo;
 - Čez vikend, ko sta otroka doma in je čas za počivanje, si Aljaž izbere zgodbice, ki jih želi slišati in jih potem bere skupaj z očetom ali mano, medtem ko Zara spi;
- Velikokrat beremo popoldan, tik pred spanjem, ko sta otroka že utrujena;
- Knjige uporaljamo tudi kot preusmeritev iz (pre)živahne igre (ko vidim, da prosta igra uhaja izpod nadzora, mu omenim kakšno knjigo in se odpravi listat to knjigo ter se hitro pomiri);
- Knjige vzamemo zraven tudi na dopust, k zdravniku, v avto, če se obeta daljša pot, k frizerju ipd.
- Knjige so vedno na razpolago in jih ni nikoli preveč.








Branje je otroku odlična popotnica za življenje.

Z ljubeznijo, Mama.

petek, 23. januar 2015

Spoznavanje in prirejanje žuželk

Doma imamo kar nekaj različnih figuric živali, ki so primerne za domišljijsko igro ali tematsko učenje in z njimi se rada igrata tako Zara, kot Aljaž. Zadnje čase sta jih veliko prelagala sem in tja, sortirala po različnih kriterijih, naredila sta si svoj živalski vrt, ugotavljala kako se katera žival imenuje in kako se oglaša ipd. Meni osebno so najbolj zanimive figurice žuželk, ker so večje, kot so žuželke v naravi in si lahko na figuricah lepo pogledaš njihove dele njihovih telesa in ostale podrobnosti. Odločila sem se, da pripravim igro prirejanja žuželk, preko katere bi jih pobližje spoznal tudi Aljaž.

V knjižnici smo si sposodili otroško enciklopedijo Neutrudne živali, v kateri so tudi zanimiva dejstva o nekaterih žuželkah, majhno kartonko z naslovom Žuželke in eno večjo kartonko z naslovom Živali, ki sem jo pozabila fotografirati. Kadar spoznavamo določeno temo, si na to temo vedno izposodimo tudi različne knjige in poskusimo zraven igre in pogovora, temo spoznati tudi dejansko, recimo v naravi. Ko smo se jeseni odpravljali v gozd, smo si sposodili nekaj knjig o gozdnih živalih, gozdnih plodovih ipd., hkrati pa smo se o tem pogovarjali, prepevali pesmice o gozdnih živali in v gozdu nabirali gozdne plodove (kostanje, želode, storže, liste...). Vedno je dobro imeti doma na voljo tudi kakšno enciklopedijo. Le-te so ponavadi polne zanimivih ilustracij ali fotografij in pritegnejo tudi majhne otroke.

Lahko bi prirejali kar s pomočjo kakšne knjige, ampak sem uporabila tudi predlogo, ki sem jo našla TUKAJ. Izrezala sem žuželke, katerih figurice imamo in jih položila na pladenj, zraven pa sem priložila figurice.




Z ljubeznijo, Mama.

četrtek, 22. januar 2015

Knjiga tedna: Srečen otrok

V knjižnici smo si izposodili knjigo Srečen otrok, avtorice Miriam Stoppard. Na naslovnici je ogledalo, v katerem se lahko dojenček ali malček opazuje in spoznava različne obrazne izraze. Knjiga govori o čustvih in je malčkom zelo zanimiva. Odličen način, da otrokom predstavimo različna čustva in razpoloženja ter da jih le-ti lažje razumejo.


Z ljubeznijo, Mama.

torek, 20. januar 2015

ponedeljek, 19. januar 2015

Navdihnjeno po pedagogiki Montessori

Med iskanjem različnih aktivnosti za svoja otroka, sem spoznala tudi Montessori pedagogiko. Doma imam dve knjigi Maje Pitamic, in sicer Otroške igre ter Pokaži mi, kako se to naredi. Gre za zabavne dejavnosti za otroka po metodi Montessori. Najprej nisem polagala velike pozornosti temu kaj je to Montessori in kdo je Maria Montessori, potem pa sem ob prebiranju internetnih člankov ter različnih blogov, postala radovedna. Prebrala sem Skrivnost otroštva in Srkajoči um, dve čudoviti knjigi, ki ju je napisala Maria Montessori in iz katerih sem se marsikaj naučila in bolje spoznala omenjeno metodo. Zdaj si želim prebrati še nekaj drugih knjig, povezanih s pedagogiko Montessori.

Nisem strokovnjak, sem samo mama, ki uporablja različne aktivnosti, dejavnosti in pristope med igro z otrokoma. Dejavnosti navdihnjene po pedagogiki Montessori so mi všeč, ker potegnejo iz otroka tisto najboljše. Otrok se umiri, osredotoči, ponavlja aktivnost dokler je ne osvoji, se počuti sposobnega in pomembnega, ker si lahko sam izbira dejavnosti in se na tak način uči preko dela oziroma igre itd. Kmalu ugotoviš, da Montessori hitro postane način življenja.

Priporočam vse omenjene knjige in preizkus dejavnosti navdihnjenih po tej metodi. Nekaj jih najdete tudi na mojem blogu, veliko več pa na krasnem slovenskem blogu žogice in kravate.

Razvrščanje steklenih kamenčkov na žabo (protidrseča podlaga za v bano, tuš)



 

Prenašanje vode s kapalko

 




Z ljubeznijo, Mama.

petek, 16. januar 2015

Knjiga tedna: Beli medvedek, kam greš?

Ta teden beremo knjigo avtorja Hans de Beer-a z naslovom Beli medvedek, kam greš?. Gre za krasno zgodbico o medvedku Larsu, ki smo jo prebrali tolikokrat, da jo Aljaž zna že skoraj na pamet. ;)



Z ljubeznijo, Mama.

četrtek, 15. januar 2015

Rojstnodnevno voščilo in najpreprostejša čokoladna torta

Vse najboljše dragi sin in brat.
Radi te imamo.


 
 
 
 


Na tem mestu pa moram delit z vami še recept za čokoladno torto, ki je najpreprostejša in najboljša čokoladna torta, kar sem jih jedla. Ta recept mi je posredovala prijateljica, najdete ga TUKAJ. Recept sem prevedla v slovenščino.

Potrebujete:

6 jajc
3 žlice sladkorja
2 vanili sladkorja
3 žlice moke
220 gramov masla
300 gramov mlečne čokolade (jaz sem uporabila Milko)
300 gramov jedilne čokolade
nekaj sladkorja v prahu za posip
po želji dodajte sladko smetano, ki odlično dopolni okus

Postopek:

Najprej na pari raztopite maslo in obe čokoladi. Odmaknite iz pare. Z mešalcem zmešajte jajca, sladkor in vanili sladkor. Dodajte moko in nadaljujte z mešanjem. Na koncu dodajte raztopljeno čokolado in maslo ter ponovno premešajte, da dobite gladko zmes. Model za torto namastite ali obložite s peki papirjem ter pripravljeno zmes vlijte v model. Pečite 40 minut na 180 stopinj. Vzemite iz pečice, počakajte 5 minut, nato pa jo posipajte s sladkorjem v prahu in servirajte. Tortica je najboljša topla, ko ima toplo, mehko notranjost, ki se kar topi v ustih. Tudi hladna je zelo dobra.

Dober tek!

Z ljubeznijo, Mama.

sreda, 14. januar 2015

Rojstnodnevna aktivnost: Senzorična slika

Druga rojstnodnevna aktivnost, ki sem jo pripravila za Aljaža in smo jo skupaj počeli, je izdelovanje senzorične slike. Pripravila sem nekaj Aljaževih fotografij iz obdobja, ko je bil še dojenček, lepilo, nekaj peres in paličic kot okras in čopič. Lepo je bilo po dolgem času spet pogledati stare fotografije in obujati spomine, tudi Aljažu je bilo zanimivo in zabavno. Na aktivnost lahko navežemo kakšne zgodbice o tem, kako je bilo, ko je bil še dojenček, kaj je počel, kako je napredoval ipd.

Poljubno je zalepil fotografije in ostale predmete, tako da je nastala senzorična slika kot spomin na njegov tretji rojstni dan in opomin na to, kako hitro otroci rastejo.


Z ljubeznijo, Mama.