Mama svetuje mami: Sorojenci in deljenje igrač

Danes bi se ponovno razpisala o sorojencih in o odnosu med njimi. Starši vemo, da otroci neradi delijo svoje igrače, ko pa je govora o bratih in sestrah, s katerimi si morajo deliti praktično vse (tudi pozornost staršev), je situacije še malo bolj kompleksna. Odnos med sorojencema je odvisen od več dejavnikov in vseh ne moremo nadzorovati, na primer starostna razlika, spol in temperament. Morda imate srečo in se vaši otroci odlično razumejo tudi takrat, ko se gre za skupno igro in deljenje igrač, morda pa ste med tistimi, ki morajo ves dan poslušati prepire med sorojenci in opazovati puljenje igrač iz rok.

Rada mislim, da smo mi nekje v zlati sredini. Seveda se tudi prepirata in pulita za igrače, a do zdaj še ni bilo večjih problemov. Učiva ju, da je pomembno sodelovanje in timsko delo (skupna igra) ter jima hkrati omogočiva čas za samostojno igro, če si to želita oziroma si to želi eden izmed njiju. Včasih se ne vtikujeva, kar naj bi bilo zelo pametno, včasih pa tudi posredujeva.

Imamo pa nekaj trikov s katerimi omilimo nejevoljo glede deljenja igrač in zaenkrat delujejo:

• Veliko se pogovarjamo o skupni igri, o deljenju igrač, o obnašanju v vrtcu, med vrstniki, o tem kako pomembno je, da delimo z drugimi ipd.
• Zaigramo situacijo, recimo: "Poglej, ko ti želi sestra vzeti igračo, ji povej da se trenutno ti igraš njo in jo dobi kasneje, lahko pa se igra s to igračo (in ji ponudiš drugo igračko)." "Poskusi." Tako se sorojenca naučita drug drugemu preusmeriti pozornost na drugo igračo in tega, da počakata da prideta na vrsto za igro z njo.
• Pred igro, npr. z avtomobili, ju spodbudiva, da si jih že vnaprej razdelita in se potem vsak igra z izbranimi. Vedno pa obstaja možnost, da se igrata skupaj in se ne jezita, če se avtomobili menjujejo iz roke v roko.
• Dovoliva, da imata vsak eno posebno igračo, katere ne rabita deliti s sorojencem (to je lahko ninica ali kakšna druga otrokova najljubša igrača).
• V skupni sobici lahko na tla položite dve preprogi različne barve (če imate več otrok, več preprog) in otrokoma razložite pravilo, da si naj, ko si zaželita igrati vsak zase, izbereta željene igrače in se usedeta na preprogo. Med sedenjem na preprogi, mu drugi sorojenec ne sme vzeti igrače ali se sorojencu pridružiti pri igri, razen če ga le-ta povabi. Enoletnikom je to težje razumljivo, zato te ideje še nismo preizkusili, bomo pa morda v prihodnje. Ideja se mi zdi zelo dobro tudi za družine, kjer so trije otroci ali več; pravila pa lahko tudi prilagodite v smislu, da sta na eni preprogi istočasno lahko samo dva sorojenca ipd.
• Včasih pa je najbolje, da se ne vključite v prepir in pustite otrokom, da se sami dogovorijo. Tudi to je pomembna življenjska veščina, ki jo morajo osvojiti. Premislite, kdaj je vaša vključitev v situacijo primerna in kdaj ne. Sama se vključim, ko se nikakor ne moreta dogovoriti in kričanje že preseže vse meje. Takrat jima ponavadi igračo vzamem in za nekaj časa pospravim, hkrati pa po potrebi enega od otrok odnesem v drugi prostor oziroma predlagam starejšemu, da se umakne, če želi mir pri igri.

 

Fotografije so bile posnete pred dvema mesecema, med jutranjo igro. Mislim, da je bila ura zelo zgodnja, zato so žaluzije še priprte in Aljaž razkuštran. ;) Zadnji dve fotografiji sta samo zame, v opomin kako hitro se malčki spremenijo in rastejo.

Morda vam pride prav kakšen naš "trik". Zelo bom vesela, če tudi vi z mano delite vaše izkušnje in kakšen nasvet.

Z ljubeznijo, Mama.