Senzorična posoda: Vata in vodne živali

Že dolgo nisem pripravila nove senzorične posode in te dni, ko smo razmišljali kaj bi počeli, sem se odločila, da pripravim eno kar tako na hitro. Uporabila sem stvari, ki sem jih imela doma in sem jih kar nekako nametala skupaj. Kot osnovno polnilo senzorične posode sem uporabila mehke blazinice iz vate, zraven sem dala vejice naše novoletne smrečice (porezala sem jih, ko smo jo pospravljali in jih shranila), dodala figurice vodnih živali, ščipalke za perilo, nekaj plastičnih posodic, pinceto, zajemalko in kuhalnico. Moja ideja je bila, da je vata morje in da so vejice morska trava. Otrokoma tako ali tako ni bilo važno, kaj si jaz predstavljam in kako jaz razmišljam, važno jima je bilo da raziskujeta, občutita različne materiale, jih prelagata sem in tja na različne načine, skrivata vodne živali med vato in jih nato iščeta, se obmetava z vato ipd. Zelo sta se zabavala in občudujem ju, kako postajata vešča v skupni igri.

Otrokom je še tako preprosta igra in, na prvi pogled skoraj nesmiselna, senzorična posoda lahko odlična zabava in priložnost za raziskovanje.

Uporabite materiale, ki jih imate doma ter uživajte v igri.

Z ljubeznijo, Mama.

Zasnežene smrekice iz storžev in vate

Celo jesen smo na sprehodih nabirali storže in jih hranili v našem skritem zakladu. Nekaj smo jih pred časom že pobarvali, zdaj pa smo se odločili, da je čas, da jih pobeli sneg. Pripravila sem storže in vato, ki sem jo natrgala na manjše kose. Potem sem naredila še domače lepilo, poiskala starejši in trši čopič ter ustvarjanje se je pričelo.

Pri ustvarjanju zasneženih smrekic iz storžev in vate sta sodelovala oba otroka. Zara je delala predvsem z lepilom, saj ji je bilo zelo zabavno namakati čopič v to "packarijo", jaz pa sem lepila vato tam, kamor ga je nanesla. Seveda ga je nesla tudi v usta ter poskusila in ravno zato je tako pomembno, pri ustvarjanju z majhnimi otroci, da pazimo kakšne materiale uporabljamo in čimveč pripravimo sami iz sestavin, ki so varne in jih poznamo. Ko se je naveličala čopiča, je začela packati kar z roko in to je pomenilo, da je ustvarjanja za njo konec. :)

Aljaž je vse naredil sam in na njegovih smrekicah je bilo ogromno snega. Na končane smrekice sem kasneje dala trakec, s pomočjo katerega, sem jih obesila v dnevno sobo in tako okrasila ter polepšala prostor.

Prijetno zimsko ustvarjanje vam želim in upam, da sneg kmalu pobeli tudi tiste smrekice na dvorišču! ;)

Z ljubeznijo, Mama.