Arboretum in njuna zgodba o prijateljstvu

Zgodba o prijateljstvu.

Ko rodiš prvega otroka, si ne moreš predstavljati, da bi lahko bilo še kaj lepšega na tem svetu. Srečen si in ponosen. Vsak dan je nekaj posebnega, ko opazuješ novo bitje, ki se uči in počasi napreduje. Ni lahko, zato si tudi ne znaš predstavljati, kako bi bilo, če bilo še težje. Ampak si želiš še eno štručko, še enega otroka, brata ali sestro za svojega prvorojenca, nov čudež življenja. Strah te je. Vsaki dan te skrbi ali bo otrok zdrav in kako bodo potekale spremembe v družini. Bom zmogla? Bo naporno? Bo lepo? Kako bo otrok sprejel novega družinskega člana? Bo ljubosumen? Bosta prijatelja? Najbrž je na vsa vprašanja odgovor "da". Zmoreš, čeprav je težko. Na vsakem koraku se trudiš, da bi otroka postala prijatelja. Da bi bila prijazna drug do drugega. Da bi se skupaj igrala. Da bi se razumela. Da bi bila drug drugemu opora. In nekega dne ju opazuješ. Sporazumevata se, čeprav še eden od njiju sploh ne govori. Opazuješ kako raste prijateljstvo. Vsaki dan se imata raje. Vsaki nov dan se igrata še malo dlje in se še bolj smejita drug drugemu. Vidiš, da ti uspeva in da nekaj zagotovo počneš prav. Ne spomniš se več, kako je bilo, ko si imel samo enega otroka. Ne znaš si predstavljati niti sekunde svojega življenja brez obeh.

 

In potem to izgleda tako. Če tečeš ti, tečem tudi jaz.

 

Če se igraš ti, se igram tudi jaz.

 Če se smejiš ti, se smejim tudi jaz.

Ob tebi sem in se veselim s teboj (tukaj pihata mehurčke).

Če si pogumen ti, sem pogumna tudi jaz.

 In če si lačen ti, sem zagotovo lačna tudi jaz.

Z ljubeznijo, Mama.