četrtek, 27. november 2014

Mama svetuje mami: Navajanje na kahlico

O odvajanju od plenic in navajanju na kahlico, bi lahko napisala ogromno, ampak (še) ne bom. Zapisala bom samo svojo izkušnjo, ki je v nekaj dneh odvadila Aljaža od pleničk in morda ta trik koristi kateri mamici, ki se pravkar ukvarja z odvajanjem. Načinov odvajanja od pleničk je več, opisujem samo svoj vidik in svojo izkušnjo.

Prva stvar, ki je absolutno najbolj pomembna je, da je otrok na odvajanje od pleničk pripravljen. To pomeni, da začuti, kdaj ga tišči lulat in/ali kakat ter to pove. To zavedanje se zgodi nekje med drugim in tretjim letom oz. pri vsakem otroku drugače. Če ste opazili, da je vaš otrok to osvojil, potem je najbrž pravi čas, da se lotite navajanja na kahlico.

Otroku predstavite kahlico, mu razložite kako bo od zdaj naprej potekalo njegovo lulanje in kakanje, lahko preberete tudi kakšno spodbudno zgodbico in ga povprašate, če je pripravljen in želi poskusiti. Prvih nekaj poskusih skoraj zagotovo ne bo uspešnih in otrok bo najbrž večkrat zmočil hlače preden bo ugotovil "nov sistem". Če vidite, da otrok pri navajanju na kahlico ne želi sodelovati, mogoče še ni pripravljen in lahko poskusite ponovno čez kakšen mesec ali dva, ko se vam bo zdel zrelejši. Dobro je, da ugotovite, kje tiči razlog za otrokovo nesodelovanje. Morda se še ne zaveda dobro, kdaj ga pritisne na stranišče, morda mu je neprijetno, morda pa mu je le skrajno nepraktično ali pa se nehote spozabi med igro.

Moja izkušnja je takšna, da sem približno pri starosti dveh let in pol, pri sinu opazila, da točno ve, kdaj ga tišči lulat in kdaj kakat ter to velikokrat pove tudi na glas. Takrat sem mu predstavila kahlico in sistem, ampak nekako ni želel sodelovati in dobila sem občutek, da rabi le dobro spudbudo in motivacijo. Kot ste najbrž že sami ugotovili, je tudi pri navajanju na kahlico lahko nagrada dobra spodbuda. Pri nekaterih otrocih delujejo štampiljke ali nalepke, pri drugih obljuba o kakšni novi igrački ipd. No, pri nas to ni delovalo. Razmišljala sem, kaj bi mu bila dovolj dobra spodbuda, da bi želel vedno lulati in kakati na kahlico, ne glede na situacijo. Ker ima zelo rad bonbončke, ki se jim izogibamo, so bili takrat odlična izbira. Nisem navdušena nad uporabo hrane kot nagrade, ampak v tistem trenutku sem to videla kot edini izhod iz situacije. Previjati dva otroka hkrati je namreč kar nadležno. Razložila sem mu, da bo vsakič, ko bo povedal, da ga tišči na kahlico in se v njo tudi polulal/pokakal dobil bonbonček. Bil je navdušen in je kahlico večkrat preizkusil kar tako. Potem je videl, da dobi bonbonček res samo takrat, ko se dejansko polula/pokaka in sistem je deloval. Praktično iz danes na jutri so se pokazali pozitivni rezultati. Seveda se je prve tedne še kaj spozabil in zmočil hlačke (predvsem v vrtcu, zatopljen v igro), ampak z rezultatom sem bila zadovoljna. Ko sem videla, da se je na kahlico navadil, sem bonbončke počasi ukinila. Najprej mu to ni bilo všeč, ampak je ostal suh.


Otroci so si različni in včasih je težko ugotoviti kaj bi jih spodbudilo, včasih pa potrebujejo samo čas in malo miru. ;)

Z ljubeznijo, Mama.

Ni komentarjev:

Objavite komentar