Odzivi na uvajanje v vrtec

Ta vikend smo spekli dve tortici. S prvo tortico smo praznovali uspešno uvajanje v vrtec in to, da oba otroka z veseljem hodita v vrtec (upajmo, da tako ostane). Drugo tortico pa smo spekli sestri za rojstni dan. Nutellino, nič zdravo. ;) Otroka sta z veseljem pomagala, jaz pa sem razmišljala o tem, kako različno se otroci odzivajo na spremembe, kot je odhod v vrtec. Reakcija je odvisna od karakterja otroka, obdobja v razvoju, načina uvajanja, odnosa do vrtca ipd.

Oba moja otroka sta šla v vrtec z enajstimi meseci. Oba sem negovala in vzgajala podobna, seveda v okviru njunega karakterja, ki sta si različna. Aljaž je vedno potreboval veliko pozornosti, spodbude, hkrati pa je oboževal družbo in igro ter užival s sovrstniki. Zara je mirnejša in se lažje zamoti sama, hkrati je tudi nežnejša in bolj občutljiva, a zelo radovedna in družbo ima rada. Aljaž se je odzval na spremembo z iskanjem pozornosti v smislu crkljanja in dojenja. Vsaj dva dni je trajalo, da me je sploh lahko ob popoldnevih spustil iz oči in mi dovolil, da grem sama na stranišče. Zara zaenkrat ni pokazala spremembe v obnašanju. Aljaž je imel par dni jutranji krize, ki jo pri Zari še čakam. Če pa je ne bo, bom zelo hvaležna. Že pri Aljažu sem razmišljala, kako hitro se je privadil na vrtec in kako nenaporno je bilo uvajanje. Pri Zari pa je skoraj tako, kot da spremembe ne bi bilo. Pri vsakem se rada pocarta in ne opazim ločitvene stiske. Pri radovednih in nezahtevnih otrocih se lahko zgodi, da pride do krize po kakšnih štirinajstih dneh uvajanja, ko otrok ugotovi, da je vrtec zdaj del njegove rutine. Bomo videli...

Čemu pripisujem zasluge? Zagotovo ne morem vedeti, ampak po moje otroka čutita, da dejansko verjamem v vse pozitivno, kar vrtec prinese in pa z njima preživim ogromno svojega časa in prvo leto življenja so bili trenutki ločitve zelo redki. Nikoli nisem po nepotrebnem dajala otrok v varstvo, še posebej v kakšnem občutljivem obdobju ne. Zara je bila recimo v varstvu pri babici samo enkrat. Ne pravim, da je to najboljše in odločujoče, ampak v naši situaciji se je to izkazalo za pozitivno.

Otroci se različno odzovejo na uvajanje v vrtec:
- Z jokom in protestom.
- Z iskanjem bližine in pozornosti.
- Z neješčnostjo v vrtcu.
- Z nezaželenim vedenjem (nagajanje, kričanje, trma, sesanje prstka ipd.).
- Z nazadovanjem v vedenju (močenje postelje in hlač, želja po dudi, steklenički, ninici).
Ipd.

Vse oblike odzivov so normalne in starši moramo zagotoviti, da otrok dobi varnost, bližino in pozornost, ki jo potrebuje. Vedenje sčasoma preneha samo od sebe. Včasih so potrebni posebni vzgojni ukrepi.

Uspešno uvajanje!

Z ljubeznijo, Mama.