Rutina je nekaj kar je čisto moje področje. Malo heca, ampak res imam takšen karakter, da tudi sama ne maram sprememb in mi je zato zelo pomembno, da imajo tudi moji otroci dnevno in tedensko rutino, ki nam vsem omogoča občutek predvidljivosti in varnosti. Tudi strokovnjaki opozarjajo na pomen rutine za otroka in na njene pozitivne učinke. Ker si o tem lahko marsikaj preberete drugje, ne bom pisala suhoparnih dejstev, ampak bom pisala iz svoje lastne izkušnje, o tem kakšna je naša rutina in kaj nam prinaša.
Med prvo nosečnostjo, ko sem prebirala knjigo za knjigo in se z največjim veseljem pripravljala na najpomembnejšo vlogo življenja, sem si v svoj dnevnik pisala nekakšen načrt kako bo potekal moj dan z dojenčkom, kakšna bo nega, kakšna oblačila potrebujem ipd. Seveda je to lahko samo splošna priprava in vzpostavitev rutine traja nekaj časa, dokler dojenček in starša ne najdejo skupno pot, ki vsem ustreza. Zelo pomembno v prvih mesecih je, da se mama zna prilagoditi dojenčku in pravočasno ter primerno odzvati na njegove potrebo. No, najprej sploh potrebuješ čas, da se naučiš prepoznati potrebe in da se lahko odzoveš. Prvi teden ali dva je prav, da mama veliko počiva in je blizu dojenčka, da ga lahko opazuje, da vidi kdaj se otrok prebuja, kdaj je lačen, kdaj ga je potrebno previti itd. Po nekaj dneh opazovanja, ko vidimo, da se pri njemu ponavlja nek vzorec vedenja, lahko na podlagi tega, pričnemo vzpostavljati dnevno rutino. Strokovnjaki predlagajo vzpostavitev rutine po tretjem mesecu oziroma okoli tretjega meseca otrokovega življenja, ampak jaz sem z njo začela hitreje. Zjutraj sma se zbujala približno ob istem času, se najedla, naredila jutranjo nego in se preoblekla v dnevna oblačila, da je otrok začutil, da se je dan začel. Na začetku, ko dojenčki veliko spijo, je rutina v bistvu hranjenje in previjanje ter uspavanje ob približno istih urah. Tukaj se seveda tega ne držimo kot pijanec plota in "urnik" prilagodimo potrebam dojenčka. Moji otroci so dojeni in sem jih dojila po potrebi. Tukaj ni bilo in ni rutine, če sta želela jesti vsako uro, sem jima to omogičila, ker dojenje pač ni samo hrana, ampak VELIKO VEČ. Morda kdaj napišem tudi kaj o svoji filozofiji glede dojenja, navsezadnje dojim že več kot dve leti svojega življenja. :D Na sprehode smo hodili ob istem času, kuhali in jedli ob istem času, pospravljali ob istem času itd. Najpomembnejša pa je seveda večerna rutina pred spanjem.
Večerna rutina je pomembna, ker dojenčka in otroka pomiri ter pripravi na miren spanec. Dojenčkom pomaga tudi pri ločevanju dneva od noči. Uro, kdaj boste pričeli z večerno rutino, izberete sami in jo izberete glede na utrujenost otroka. Otrok ne sme biti preveč utrujen in tudi ne premalo. Pri nas se začne ob šestih za oba otroka. Ko je bil Aljaž dojenček smo preizkusili različne termine in ugotovili, da ta ura najbolj ustreza vsem. Ob šestih je večerja, sledi tuširanje ali kopanje, oblačenje pidžamice ob nežni glasbi, umivanje zobk, poslavljanje, pravljica in (dojenje) spanje. Ob sedmih smo v posteljicah in počasi zaspimo. Zgodnja ura spanja nam ustreza, ker smo vsi bolj jutranji, se radi zgodaj vstanemo in aktivno začnemo dan. Če hodi otrok v vrtec tako ali tako potrebuje kvaliteten spanec, ki mu ga moramo zagotoviti starši.
Kako dojenčka vključiti v že ustaljeno rutino?
Ko se je rodila Zara, sploh ni bilo dvoma o tem, da jo bomo takoj vključili v našo že ustaljeno rutino. Takrat je zelo pomembno, da se rutina za starejšega otroka ne spreminja ali poruši, ker je njegov varni svet že tako ali tako ogrožen, zaradi velike spremembe. Vse je ostalo enako, ati je prevzel umivanje in oblačenje Aljaža, jaz sem opravila nego z Zaro, potem smo si rekli lahko noč in pocartali in potem je šel ati z Aljažem v njegovo sobo, jaz pa sem Zaro uspavala v spalnici, kjer je takrat imela zibko. Tudi Zari je ta ura ustrezala in točno je vedela, da je čas za nočno spanje ter se je zbudila samo za dojenje. Imeli smo srečo, da s tem res nikoli nismo imeli težav. Četudi bi kdaj bilo uspavanje problem, smo z vztrajnostjo in nežnostjo to uredili (pri malčku je potrebno tudi nekaj strogosti). Zdaj se lepo vidi kako je že Zara navajena našega vsakdana in kako ji ustreza, ko točno ve kaj sledi in kdaj je čas za uspavanje. Mislim, da je tudi rutina eden izmed povezovalnih dejavnikov za otroka. Skupaj pospravita igrače, skupaj povečerjata, skupaj se skopata in skupaj zaspita, ker sta zdaj že skupaj v sobici. Veselita se teh trenutkov in si takrat izkažeta tudi največ nežnosti. Še vedno ati največkrat poskrbi za Aljaža in jaz za Zaro, ampak večino stvari počnemo skupaj v prostoru in potem jaz uspavam oba otroka, tako da imata oba stik z obema staršema, kar se nama zdi zelo pomembno.
Rutino ohranjamo torej na dnevnem nivoju in tudi na tedenskem. Kar pomeni, da je čez teden, ko hodimo v vrtec in službo ena rutino, ki se čez vikend spremeni, ampak v osnovi ostane enaka. Recimo jutranji sprehod, ki ga čez teden ni, čez vikend pa je ipd.
Kako opazimo pozitivne vplive rutine na otroka?
- Otrok je mirnejši in opazi se, da mu tak red ustreza in da se počuti varnega. Kakor hitro se nenadoma spremeni kakšna stvar v dnevni rutini, otrok to takoj opazi in lahko tudi negativno reagira.
- Otrok raje sodeluje pri določeni aktivnosti (pospravljanje igrač pred večerjo, umivanje), ker ve, da so takšna pravila, tako pač je in se temu redkeje upira.
- Če se zgodi, da se otrok upira delu rutine, ga lažje preusmerimo, ker ponavadi potrebuje samo opomnik, zakaj določeno stvar počnemo in kako je pozitivno, da točno vem kaj in kako se bo dan odvil.
- Otrok se zvečer hitreje umiri, hitreje zaspi in praviloma tudi lepše spi.
- Starši lažje načrtujemo dan in aktivnosti ter smo bolj organizirani, kar je pomembno pri skrbi za več otrok in gospodinjenju.
- Če otrok zvečer hitro in mirno zaspi, imata starša tudi čas drug za drugega, za počitek ali po potrebu tudi za kakšna gospodinjska opravila.
- Manj smo napeti in živčni ter lažje se sprostimo.
Seveda pridejo dnevi, ko je kakšen izredni dogodek, ki vpliva na potek rutine. Takrat je od staršev odvisno kako bodo dan prilagodili situaciji in pa od karakterja otroka je odvisno, kako bo takšno spremembo sprejel. Načeloma, če je takšna situacija res izredna in občasna, otrok ne bo imel večjih težav in se bo zlahka prilagodil.
Takšen način življenja pa ne odgovarja vsem. Nekateri ljudje potrebujejo spontanost in ne marajo rutine. Kljub temu bi bilo pametno, da ne glede na naš karakter, otroku zagotovimo vsaj večerno rutino.
Kako reagirati v obdobju, ko otrok ne želi sodelovati pri pospravljanju igrač, umivanju, uspavanju ipd.?
Vsak malček slej ko prej prične kazati svojo voljo in najpogosteje se to kaže tako, da se upira določenim nujnim aktivnostim (zelo pogosto je to pospravljanje in umivanje). Zraven običajnih prepričevalnih tehnik, ko poskušamo otroka zamotiti in preusmeriti na vse možne načine ali ga celo kaznujemo, se lahko poslužimo še naslednjega trika. Na list papirja narišite večerno rutino ali pa sprintajte iz računalnika slike, ki jo predstavljajo in jih zalepite na list (odvisno od starosti otrok, če lahko pri risanju sodeluje). Ta list papirja nato obesite na vidno mesto in vsakič, ko bo otrok protestiral ga spomnite na to, da se to počne vsako večer ter mu pokažite seznam. "Si pozabil, kakšna so pravila? Poglejmo! Vidiš, najprej pospravimo igrače, potem povečerjamo, potem se stuširamo..." Pri nas je delovalo. ;)
Z ljubeznijo, Mama.
Ni komentarjev:
Objavite komentar