Načrtovanje otroškega vrtička

V vrtnarjenju sem šele začetnica, zato ne bom pisala kakšnih strašno pametnih nasvetov. Vrtnarjenja sem se lotila, zaradi želje po pridelovanju domače zelenjave in zaradi tega, ker sem želela, da otroka vidita na kakšen način ter kje raste zelenjava, kakšen trud je potrebno vložiti v gojenje rastlin, da delo na vrtu prinaša tudi veselje ipd. Dela sem se lotila s pomočjo nasvetov prijateljev, družine in knjig. Še iz časa študija geografije (ki ni dolgo nazaj) se mi je zdel zanimiv koncept permakulture, zato je bila moja prva knjiga o vrtnarjenju Permakulturni vrt. Pri načrtovanju vrta sem upoštevala dobre in slabe sosede, kot zastirko sem uporabila slamo, čeprav je bilo lansko poletje tako vlažno, da je slama kar preveč zadrževala vlago, je pa bilo manj oziroma skoraj nič pletja plevela, prekopavam ne, kolobarjenje upoštevam toliko, koliko ga na zelo malem vrtu sploh lahko itd. Vse skupaj jemljem zelo sproščeno in delam, ko imam čas, v delo vključim tudi otroka, redko gledam na setveni koledar in na splošno ne želim biti z vrtnarjenjem obremenjena, ampak želim to početi za sprostitev in za lastno veselje. Pridelek je bil kar uspešen, malo so nam ponagajali polži, malo toča, ampak najedli pa smo se. Letos upam, da nam uspe tudi paradižnik.

Odločili smo se, da uredimo majhen vrtiček tudi za otroka, kjer bosta imela možnost delati bolj samostojno. Aljažu je bila ideja zelo všeč in skupaj sva se odločila, kaj bova na vrt posadila in posejala. Jagode so bila njegova prva izbira, takoj zatem še češnjev paradižnik, jaz pa sem uspela vriniti še solato, redkvico in špinačo. Naredila sem načrt in vrtnine razporedila glede na dobre sosede. Do zdaj sva posadila sadike solate in jagod, ostalo še pride. Delal je po mojih navodilih in dobro mu je šlo. Ko je izgubil zanimanje, sem mu malo pomagala, na koncu pa je posajeno tudi zalil. Vrtiček sva pokrila z vrtno kopreno. Zara tokrat še ni pomagala, ampak mislim, da bo pri sejanju redkvice lahko tudi ona malo pomagala. In pa pri zalivanju, seveda.

Kaj potrebujemo in kako se zadeve lotimo?

• Vrtno gredo primerne velikosti in višine (po želji), zemljo, gnojilo;
• Načrt in razpredelnico dobrih ter slabih sosed, razpredelnico sajenja po mesecih, setveni koledar (po želji) ipd.;
• Sadike in semena;
• Otroško vrtno orodje, vrtne rokavice (Aljažu so še malo prevelike);
• Otroške dežne škornje, da lahko otrok prosto raziskuje tudi po zemlji in blatu;
• Vodo za zalivanje;
• Vrtno kopreno, ki jo zafiksiramo s kavlji, kamenjem ali kakšno drugo utežjo;
• Voljo do dela.

Učilnica v naravi (lahko bi rekli tudi šola za življenje) se imenuje zato, ker se tako otroci, kot tudi starši, ogromno naučimo o vrtninah, o delu na vrtu, o soodvisnosti med človekom in naravo, o živalih na vrtu, o škodljivcih, o sonaravnih načinih vrtnarjenja in obrambe pred škodljivci, o vremenu, značilnostih zemlje in še in še.

Podobnega podviga se lahko lotite tudi na domačem balkonu.

P.S.:Vse pripomočke za vrtnarjenje smo kupili pri Montessori doma Shop.

Z ljubeznijo, Mama.