Naredi sam: Melisin sirup

Na vrtu se mi je kar precej razrasla melisa, zato sem se odločila, da pripravim melisin sirup. Navajeni smo, da doma pijemo samo vodo in kokosovo vodo, ampak tokrat smo naredili izjemo in se posladkali z domačim melisinim sirupom, ki ga razredčimo z vodo in je odlična osvežitev v poletni vročini. Priprava je enostavna.

Potrebujete:

4 l vode
2 kg sladkorja (lahko tudi rjavi trsni sladkor ali poljubno sladilo, kot je stevia)
60 g citronke
šop melise
4 steklenice (po 1 liter)

Postopek:

Vodo in sladkor sem zavrela v velikem loncu, v katerem ponavadi kuham marmelado in občasno premešala. Potem sem vsebino odstavila in postopno, ob stalnem mešanju, dodajala citronko. Vse skupaj sem kuhala še 10 minut na zmernem ognju. Med tem časom sem narezala oprana stebla melise jih dodala v lonec. Dobro sem premešala, pokrila lonec in pustila stati en dan. Očiščene steklenice sem v pečici nekaj minut grela na 100 stopinjah celzija. Potem sem precedila sok in ga nalila v tople steklenice. Dobro zaprt in hranjen v hladnem prostoru nam lahko sok služi skoraj eno leto.

Z ljubeznijo, Mama.

Naredi sam: Eko škropivo za paradižnik (in sladkanje s češnjevim paradižnikom ter malinami)

Trenutno so na vrtu najbolj aktualne maline, z veseljem pa opazujem, kako otroka spoznavata tudi zelenjavo, ki sem jima jo želela približati ravno z njunim lastnim vrtičkom. Ta "trik" očitno deluje, ker jo radovedno poskusita direktno iz vrta, predvsem pa jima je všeč češnjev paradižnik (Zara ga najraje liže, Aljaž pa ga z veseljem poje). Tudi solata se je že znašla na Aljaževem krožniku (in to zelena!) in celo v vrtcu so opazili in pohvalili njegovo večje zanimanje za zelenjavo. Kdor čaka, dočaka.

  

Ker imamo na splošno radi vse vrste paradižnika in bi ga letos zelo radi pridelali tudi sami, sem se odločila da preventivno pripravim eko škropivo iz sode bikarbone, za katero sem recept našla tukaj. Natančna navodila in uporabnost škropiva si lahko preberete na omenjenem linku, jaz pa vam ga na hitro napišem še tukaj.

Potrebujete:

5 l vode
2 jedilni žlici olivnega olja
2 jedilni žlici ekološkega mila
1 žlico sode bikarbone

Postopek:

V vedro pripravite vodo in dodate ostale sestavine. Baje je dobro, da sodo bikarbono dodate zadnjo in dobro premešate. Nekaj škropiva (ki ga lahko imate za večkrat) date v razpršilko in zvečer razpršite po svojem paradižniku. Preverite vremensko napoved, da naslednji dan ne bo dežja.

Z ljubeznijo, Mama.

Obiranje jagod

Končno je prišel čas, ko se lahko do sitega najemo jagod. In seveda ni enako, če jih kupimo v trgovini ali jih naberemo na domačem vrtu. Otroka si z veseljem vzameta vsak svojo posodico in obirata (kar otroci tako ali tako radi počnejo, pa naj gre za trganje plevela ali mladih sadik, njim je vseeno), potem jih umivata - včasih v hiši, včasih pa kar zunaj pri vodnjaku - in pojesta. Če imate možnost peljite svoje otroke na vrt, da si jih sami naberejo, lahko na babičinega, stričevega ali pa na kakšno kmetijo, kjer ponujajo obiranje in odkup jagod. Zabava in sladkanje zagotovljena!

 Z ljubeznijo, Mama.

Utrinek iz našega vrtička

Nekaj fotografij iz našega vrta, ki so nastale med delom. Trenutno je še skromno in imamo večinoma več polžev, kot zelenjave, ampak smo potrpežljivi. Pred kratkim smo posadili tudi paradižnik, papriko in jajčevce. Iz zemlje pa že kukajo kumare, bazilika, čebula, redkvica, solata, rukola in špinača. Nekaj solatke se je zasadilo kar same.

Otroški vrtiček.

Solata med paradižnikom in papriko.

 

Z ljubeznijo, Mama.

Sejanje redkvice in špinače s pomočjo malčka

Lotili smo se sejanja redkvice in špinače. Tokrat je prijela orodje v roke Zara in spretno pomagala pri grabljanju, sejanju in zalivanju njunega vrtička.

Redkvico sva posejali kar med solato, da zapolniva prazen prostor. Špinačo pa sva posejali v dve vrsti, zraven solate. Redkvica kali 8-10 dni, špinača pa kali približno 18-24 dni, zato bomo lahko hitro opazovali njuno rast, kar je za malčke še posebej zanimivo.

Zara se je na vrtu dobro znašla. Najbolje ji je šlo od rok zalivanje, a tudi pri sejanju je spretno ponavljala za mano in dajala semena v zemljo.

Z ljubeznijo, Mama.

Načrtovanje otroškega vrtička

V vrtnarjenju sem šele začetnica, zato ne bom pisala kakšnih strašno pametnih nasvetov. Vrtnarjenja sem se lotila, zaradi želje po pridelovanju domače zelenjave in zaradi tega, ker sem želela, da otroka vidita na kakšen način ter kje raste zelenjava, kakšen trud je potrebno vložiti v gojenje rastlin, da delo na vrtu prinaša tudi veselje ipd. Dela sem se lotila s pomočjo nasvetov prijateljev, družine in knjig. Še iz časa študija geografije (ki ni dolgo nazaj) se mi je zdel zanimiv koncept permakulture, zato je bila moja prva knjiga o vrtnarjenju Permakulturni vrt. Pri načrtovanju vrta sem upoštevala dobre in slabe sosede, kot zastirko sem uporabila slamo, čeprav je bilo lansko poletje tako vlažno, da je slama kar preveč zadrževala vlago, je pa bilo manj oziroma skoraj nič pletja plevela, prekopavam ne, kolobarjenje upoštevam toliko, koliko ga na zelo malem vrtu sploh lahko itd. Vse skupaj jemljem zelo sproščeno in delam, ko imam čas, v delo vključim tudi otroka, redko gledam na setveni koledar in na splošno ne želim biti z vrtnarjenjem obremenjena, ampak želim to početi za sprostitev in za lastno veselje. Pridelek je bil kar uspešen, malo so nam ponagajali polži, malo toča, ampak najedli pa smo se. Letos upam, da nam uspe tudi paradižnik.

Odločili smo se, da uredimo majhen vrtiček tudi za otroka, kjer bosta imela možnost delati bolj samostojno. Aljažu je bila ideja zelo všeč in skupaj sva se odločila, kaj bova na vrt posadila in posejala. Jagode so bila njegova prva izbira, takoj zatem še češnjev paradižnik, jaz pa sem uspela vriniti še solato, redkvico in špinačo. Naredila sem načrt in vrtnine razporedila glede na dobre sosede. Do zdaj sva posadila sadike solate in jagod, ostalo še pride. Delal je po mojih navodilih in dobro mu je šlo. Ko je izgubil zanimanje, sem mu malo pomagala, na koncu pa je posajeno tudi zalil. Vrtiček sva pokrila z vrtno kopreno. Zara tokrat še ni pomagala, ampak mislim, da bo pri sejanju redkvice lahko tudi ona malo pomagala. In pa pri zalivanju, seveda.

Kaj potrebujemo in kako se zadeve lotimo?

• Vrtno gredo primerne velikosti in višine (po želji), zemljo, gnojilo;
• Načrt in razpredelnico dobrih ter slabih sosed, razpredelnico sajenja po mesecih, setveni koledar (po želji) ipd.;
• Sadike in semena;
• Otroško vrtno orodje, vrtne rokavice (Aljažu so še malo prevelike);
• Otroške dežne škornje, da lahko otrok prosto raziskuje tudi po zemlji in blatu;
• Vodo za zalivanje;
• Vrtno kopreno, ki jo zafiksiramo s kavlji, kamenjem ali kakšno drugo utežjo;
• Voljo do dela.

Učilnica v naravi (lahko bi rekli tudi šola za življenje) se imenuje zato, ker se tako otroci, kot tudi starši, ogromno naučimo o vrtninah, o delu na vrtu, o soodvisnosti med človekom in naravo, o živalih na vrtu, o škodljivcih, o sonaravnih načinih vrtnarjenja in obrambe pred škodljivci, o vremenu, značilnostih zemlje in še in še.

Podobnega podviga se lahko lotite tudi na domačem balkonu.

P.S.:Vse pripomočke za vrtnarjenje smo kupili pri Montessori doma Shop.

Z ljubeznijo, Mama.

Senzorična posoda: Kmetija

Ker smo v prejšnjih dneh spoznavali jesensko senzorično posodo, sem se odločila, da naredim še eno podobno, z nazivom "Kmetija".

Kot podlaga se je ponovno odlično izkazala koruza, vanjo sem dala buči in koruzne storže ter traktor in domače živali. Zraven sem ponudila škatlo, ki bi lahko služila kot prikolica traktorju, ker je naš traktor ni imel. Kot pripomočke sem dodala še pinceto, žlico in zajemalko.

Najbolj zabavna je bila divja vožnja s traktorjem po koruzi in če je mimogrede traktor povozil še kakšno domačo žival, je bilo popolno. Ko je traktor oddelal svoje, sta prišli na vrsto še pinceta in zajemalka.

Kadar pa je le možno se odpravimo v učilnico v naravi, kjer bo otrok spoznal in stopil v stik z naravo. Bodimo vzgled.

 

 

 

Opazovanje deževnika.

Z ljubeznijo, Mama.

Jesen na vrtu

Včerajšnji sonček sem izkoristila za delo na vrtu in izpraznila nekaj gredic, jutri pa še posejem in počasi se delo na vrtu za letos zaključuje. Za prvo leto mi je vrtičkanje šlo kar dobro od rok. Še vedno se učim, ampak izzive sem imela od nekdaj rada. Žal mi je le, da mi letos ni uspelo rešiti paradižnika pred plesnijo... Upam, da bom imela naslednje leto več sreče z njim, ker je moja daleč najljubša zelenjava. Še en krasen jesenski dan je za nami.

Krasno je imeti majhen vrt, čeprav na slikah je samo en del. Zakaj?

1. Ker je delo hitro končano, količina pa je ravno primerna za našo družino.
2. Vse je posajeno zelo na gosto in ni prostora za plevel.
3. Urediš manjše gredice z mešanimi posevki in pridelek lepše uspeva.
4. Je bolj pregledno in lažje dosegljivo.
5. Ne vem, če sem že omenila, ampak je MANJ dela, kar je pomembno, če imaš otroke, kajne? ;)

Z ljubeznijo, Mama.

 

Radič in blitva.

Radič in redkvica in ena čebula, ki je po nesreči pristala tukaj. :)

Šopek iz letošnjega zadnjega korenja.

Mami dela, midva malicama na sončku.

Obvezna kavica na sončku.

Iz našega vrta...

Ni lepšega kot imeti svoj vrt in pridelovati svojo zelenjavo, na način kot si želiš. Hvaležna sem, da imam to možnost in da mi pridelek kar dobro uspeva. Trenutno še vedno uživamo v redkvici, solati, radiču, blitvi, korenčku, peteršilju, jajčevcih in papriki. Hokaido buče smo pojedli, zucchini pa bom vsak hip utrgala zadnjo. Danes me je pričakalo veliko (za naš majhen vrt) jajčevcev in v mislih sem takoj začela s pripravami na peko musake iz jajčevcev ali melancanov. ;) Upam, da bo tako slastna, kot si jo predstavljam.

Kmalu. ;)

Z ljubeznijo, Mama.

Lahke poletne tortilje

Zelo rada pripravljam mehiško hrano, tako da bom danes objavila recept za tortilje s piščančjim mesom in zelenjavo. Je eden mojih ljubših receptov, ki pa ni čisto klasično mehiški, ker ne vsebuje koruze, fižole ipd. Po tem receptu pripravljam tortilje, ko imam na voljo domačo zelenjavo, torej lokalno in sezonsko. Letos prvič iz mojega vrta.

Sestavine:
0,5 kg piščančjih filejev
6 žlic piva
malo kumine
ščep soli
ščep popra ali čilija (lahko oboje ;))
2 papriki
1 melancan
1 bučka
1 čebula
3 paradižnike
tortilje
sir

Priprava:
Na kocke nareži piščančje fileje in jih prelij iz mešanice piva, kumine, soli, popra in čilija. To pusti stati približno pol ure. Medtem operi, po potrebi olupi in nareži na majhne koščke vso zelenjavo. Meso prepraži na olju (5 minut) in dodaj zelenjavo (vse razen paradižnika!). Po želji in potrebi še dodaj kakšne začimbe, pokrij in pusti, da se duši približno 1 uro - do mehkega. Medtem pripravi salso. Paradižnik, ki si ga narezala na kocke, zalij z malo vode, začini s soljo in poprom ter duši na nizki temperaturi, dokler voda ne izpari. Na koncu lahko dodaž že malo paradižnikove mezge. Ko je oboje pripravljeno, lahko napolniš tortilje s pripravljeno "omako" iz mesa in zelenjave, jih zaviješ, preliješ s salso in na vrh potrosiš naribani sir. Za nekaj minut (dokler se sir ne raztopi) jih postavi v ogreto pečico in dober tek! ;)

Kuhamo z ljubeznijo, seveda. ;)

Nasvet:
Preden napolniš tortilje, le-te segrej za par sekund v mikrovalno pečici, da se lažje preložijo. Preloži najprej spodnji del in potem oba stranska. Sem logično opisala? :P

Upam, da vam bo všeč, prijetno packanje vam želim!

Z ljubeznijo, Mama.