Mavrične ribice

Leto je naokoli in ponovno beremo knjigo Mavrična ribica (ki bi lahko bila knjiga tedna, ker jo imata otroka zelo rada). Ker nam je bilo ta vikend zelo vroče in smo se v urah, ko je sonce najmočnejše, skrivali doma, nas je mavrična ribica navdihnila, da naredimo nekaj svojih mavričnih ribic in z njimi okrasimo otroško sobico. Zdaj je vzdušje v njej primerno letnemu času in trenutni vročini.

Iz tršega barvnega papirja sem izrezala ribice (no, vsaj trudila sem se, hihi), zraven pa sem jima ponudila vodene barvice, čopiče, vodo in migetajoče oči. Po svojem navdihu sta potem pobarvala ribice, počakala, da se posušijo in jim prilepila še oči. Zelo preprosto.

Kot najbrž že veste, imamo steno, na kateri visijo nekateri njuni izdelki, ki so mi najbolj pri srcu. Vsake toliko časa malo "updejtam" risbice in Zara je ravno v obdobju, ko je zelo ponosna na vsako stvar, ki jo izdela ali nariše. Ko opazi, da se je katera izmed njenih risbic znašla na tej steni, nam to tudi večkrat na dan pokaže in pove. Enako je delal Aljaž, ko je bil takšne starosti (približno 20 mesecev) in to se mi zdi en tak pomemben faktor pri rasti samozavesti, da otroku povemu, ko nekaj zelo lepo nariše ali naredi in to z veseljem tudi pokažemu "svetu". Aljaž je zdaj že v taki starosti, ko nariše že nekaj realnih risbic in je potem zelo ponosen, hkrati pa je zelo kritičen sam do sebe, ko mu kaj ne uspe, kot si je zamislil ali ko pobarva preko črte ipd. Takrat mu pač povem, da je to kar je narisal sicer zelo lepo, ampak če ni zadovoljen, lahko še vadi in mu bo naslednjič sigurno uspelo, kot si želi. Ta njegova kritičnost in to, kako hitro obupa, če kaj ni po njegovih merilih, me spominja nase in res sem radovedna, kako bo to izgledalo v šoli. Sem pa vesela, da velikokrat samo barva in čečka in ustvarja po svoje, ker vidim, da na tak način sprosti svojo domišljijo, pa čeprav na prvi pogled morda izgleda, kot da risbica nima ne repa, ne glave, ima zanj sigurno poseben pomen.

Z ljubeznijo, Mama.

Naredi sam: Sestavljanka

Ker za otroka najraje pripravim kakšno preprosto aktivnost in igro, sem tokrat naredila neke vrste sestavljanko. Poiskala sem modelčke za piškote, ki sem jih kupila v Ikei in so večji ter v obliki gozdnih živali. Potem sem narisala njihove obrise na blok papir, za to sem uporabila flomaster, in modelčke za piškote ponudila zraven, za prirejanje. Vse sem položila na tla in otroka sta se vsak po svoje lotila prirejanja. Zara je potrebovala nekaj časa, da je ugotovila, kako in kaj, ji je pa zato Aljaž takoj prijazno priskočil na pomoč (včasih ji da kar preveč potuhe). Na takšen način si lahko hitro popestrite igro, saj lahko narišete obrise kateregakoli predmeta ali igrače.

 Na koncu sta ugotovila, da lahko ta "sestavljanka" odlično služi tudi kot pobarvanka. ;)

Z ljubeznijo, Mama.

Mama svetuje mami: Dnevni počitek

Danes sem želela z vami deliti nekaj idej in predlogov glede tega, kaj lahko otroci počnejo med dnevnim počitkom. Ko presodite (vsaka mama naj presodi za svojega otroka, saj ga tudi najbolje pozna), da vaš otrok več ne potrebuje dnevnega spanca, lahko v vaše dnevno rutino vpeljete dnevni počitek. Velikokrat je tako, da otroci morda čez dan težko zaspijo, ne morejo zaspati ali pa spijo zelo kratek čas in spanca več ne potrebujejo tako kot takrat, ko so bili mlajši. To pa ne pomeni, da ne rabijo počivati. Dnevni spanec lahko nadomestite z mirno aktivnostjo, ki bo otroka sprostila in mu prihranila nekaj energije.

To so ideje in predlogi, ki jih uporabljamo v naši dnevni rutini in ki se pri nas zelo dobro obnesejo.

1. Knjige
Najbrž ste že opazili, da pri nas brez knjig pač ne gre, zato so tudi tukaj na prvem mestu. Aljaž vedno izbere nekaj knjig, ki jih želi prebrati in potem jih bere skupaj z enim od naju ali pa jih lista sam. Velikokrat nas to zaposli za več kot eno uro in sploh ne preidemo na druge aktivnosti.

2. Pobarvanke
Barvanje in risanje sta aktivnosti, ki sproščata in pomirjata ter sta zelo primerni za počitek. Najlažje je, če otroku pripravimo pobarvanke in nekaj praznih listov skupaj z barvicami in voščenkami. Medtem, ko otrok barva in riše za mizo v jedilnici, lahko vi pripravljate kosilo ali kaj pospravite (ali spijete kavo). Včasih lahko to popestrimo še z izrezovanjem, ki je predšolskim otrokom blazno všeč. Tudi svinčnik in radirka bosta popestrila aktivnost.

3. Družabne igre
Morda je ta čas počitka idealen za povezovanje z otrokom in ga lahko izkoristite za igranje družabnih iger. Kljub temu pazite, da izbrane igre ne bodo miselno prezahtevne. Spomin in Črni Peter sta pri nas prva izbira.

4. Sestavljanke 
Izberite sestavljanke primerne za starost svojega otroka in ga spodbudite k sestavljanju. Sestavljajo lahko otroci sami ali pa se jim pridružite in tako poskrbite, da nekaj časa odsedijo.

5. Delovni zvezki
Ko smo bili na morju, smo imeli zraven delovni zvezek Modri medvedek in Aljaž ga je reševal vsaki dan med počitkom, če le naloge niso bile prezahtevne. Risanje različnih črt, vzorcev, barvanje, povezovanje pikic, iskanje poti v labirintih ipd.

Z ljubeznijo, Mama.

Košara zakladov: Rdeča barva

Zara je zadnji čas večkrat pokazala zanimanje za različne barve, zato sem pripravila košaro zakladov v rdeči barvi. Idejo sem dobila ob prebiranju različnih montessori blogov in se mi je takoj zdela odličen način za prvi stik z barvami. Tokrat je bila torej na vrsti rdeča barva, zato sem poiskala različne predmete v tej barvi in jih položila v košaro. Navdušenje se lahko opazi iz fotografije (to je Zara, ko ji rečeš naj se malo nasmeji). :)

V košaro sem dala rdeči vlakec, paradižnik iz blaga, plastične posodice, ponev, (skoraj v celoti) rdeč avtomobil, rdeča trikotnika itd. Zara je pričela z raziskovanjem predmetov, Aljaž pa se je seveda pridružil in se prijazno ponudil, da bo poiskal še več stvari v rdeči barvi. Prinesel je še nekaj avtomobilov, tunel, prikolico od traktorja in tudi vse igrače, ki so imele vsaj nekaj rdečega. Tudi prav.

Na koncu sta vse prinešene igrače pričela postavljati v vrsto. Ravno zadnjič smo se z mamicami pogovarjale, kako je zanimivo, da velikokrat otroci sami pričnejo z zlaganjem stvari v vrsto. Aljaž je pričel s takšno igro, ko je bil star nekje leto in pol in še danes to veliko počne. Najraje z avtomobili. Najbrž to izhaja iz tega, da imajo otroci radi red. Tako se lahko zamoti tudi več kot eno uro. Je še kakšen tak? ;)

Z ljubeznijo, Mama.

Senzorična posoda: Sladoled in fižol (?!)

Ne vem, če gresta sladoled in fižol ravno skupaj, z roko v roki, ampak v otroški domišljiji je vse mogoče. Želela sem pripraviti poletno senzorično posodo in takoj pomislila na to, da bi otroka lahko delala sladoled. Imamo plastične kornete, plastične žlice za sladoledne kepice, dodala pa sem še plastične posodice in škarjaste zajemalke. Do zdaj sem kot podlago v senzorični posodi največkrat uporabila koruzna zrna in riž (pobrskajte po arhivu), tokrat pa sem se odločila za fižol.

Fižol je večji kot kot riž in tudi večji od koruznih zrn ter ga zato otroci lažje zajemajo in lažje poberejo, če kakšen pade iz senzorične posode. Mamice boste imele manj dela in manj čiščenja po igri, hkrati pa je otroke lažje pustiti, da se sami igrajo, če je podlaga v senzorični posodi večja. Pazite pri majhnih otrocih, ki še radi dajejo stvari v usta in jih nikar ne pustite samih.

Aljaž in Zara sta z veseljem polnila kornete na različne načine. Preizkusila sta vse ponujeno in polnila tudi rokami, seveda. Škarjaste zajemalke so Zari še delale težave, zato se je raje odločila za zajemanje z žlicami za sladoledne kepice. Polnila sta tudi posodice, presipavala, pobirala fižol, ki je padel na tla ipd. Ker je Aljaž začel pobirati fižol s tal z žlico, sem mu ponudila še leseno pinceto s katero je uspešno prestavljal fižol v plastično posodico. Tudi Zari je že uspelo uporabiti pinceto in je tako tudi ona prestavila nekaj fižolčkov. Zraven pa smo vadili še štetje. Mislim, da smo prišli nekje do trideset fižolčkov, ko je Aljaž prenehal s pobiranjem s pinceto. Zabavno in koristno.

Z ljubeznijo, Mama.

Morje, školjke in plastelin (moj najljubši recept!)

Ker se že dolgo nismo igrali z domačim plastelinom, sem se odločila, da naredim takšnega s poletno tematiko. Naredila sem ga po istem receptu, kot sem delala dišeči plastelin, ampak nisem dodala eteričnih olj, temveč barvo in bleščice. To je definitivno moj najljubši recept za plastelin, ker, kljub hitri in enostavni pripravi, zdrži nekaj mesecev ter se iz njega odlično oblikuje.

Za osnovni recept potrebujete:

1 skodelica (cup) moke
1/4 skodelice soli
1 skodelica vode
1žlica rastlinskega olja
3 žličke kisa


Postopek:

Vse sestavine dajte v lonec in jih kuhajte na srednjem ognju, dokler se ne sprimejo v kepo podobno plastelinu. Ko se to zgodi, ugasnite ogenj in odstavite lonec. Počakajte kakšno minuto, da se plastelin rahlo ohladi in ga pregnetite z roko. Ko je plastelin kompakten je končan in ga lahko razdelite na poljubno število delov, ki jih obarvate in jim dodate kakšen dodatek. Tokrat sem plastelin obarvala v modro barvo s tempera barvico (ne vem zakaj sem se zadnjič mučila z jedilnimi barvami, tempera barvica je naredila lepši odtenek modre barve in ni puščala sledi, hkrati pa je nekako vedno pri roki), dodala pa sem še srebrne bleščice.

Zraven plastelina sem ponudila še školjke in steklene kamenčke ter otroka povabila k ustvarjanju. Če ste trenutno na morju, izkoristite čas za nabiranje školjk in različnega kamenja na plaži, oboje pride doma, pri igri, zelo prav. Otroka sta vtikala školjke in steklene kamenčke v plastelin in tako naredila morje, potem sta gnetla, valjala, trgala, svaljkala in oblikovala majhne ribice iz plastelina.

Če se boste v prihodnjih dneh skrivali pred vročino, si lahko tako popestrite čas in si pričarate morje kar doma, v otroški sobi.

Z ljubeznijo, Mama.

Art kamp 2015

Ta vikend smo ponovno preživeli zelo aktivno. V soboto smo ujeli še zadnji vlak, ko smo se v okviru Festivala Lent v Mariboru udeležili Art kamp-a, ki pa naj bi nas, ob vikendih, razveseljeval še vse do konca avgusta kot Poletni Art kamp (udeležba obvezna, krasno je). Bili smo dopoldan, ko še ni bilo prevroče in zelo uživali v pripravljenih aktivnostih, sprehajanju, kavi, igralih, glasbi in tudi v predstavi Gusar Berto.

 

Tukaj so ravno pripravljali poličko za knjige in sta otroka hitro izkoristila priložnost za plezanje, dokler še ni bilo dokončano.

Otroka (in ati) sta najbolj uživala v gibalnih oziroma športnih aktivnostih, navsezadnje je ravno to čar poletja in preživljanja prostega časa v naravi. Všeč nam je bila tudi čutna steza, kjer sta bosa hodila po različnih materialih in doživela pravo senzorično izkušnjo. In pa lov na ribice, seveda.

 

Med predstavo o Gusarju Bertu. Zelo lepa zgodba o prijateljstvu (priznam, da na koncu nisem mogla zadržati solz, ker je bilo res lepo).

  

Morda se naslednjič srečamo prav tukaj. ;)

Z ljubeznijo, Mama.