Naredi sam: Sestavljanka

Ker za otroka najraje pripravim kakšno preprosto aktivnost in igro, sem tokrat naredila neke vrste sestavljanko. Poiskala sem modelčke za piškote, ki sem jih kupila v Ikei in so večji ter v obliki gozdnih živali. Potem sem narisala njihove obrise na blok papir, za to sem uporabila flomaster, in modelčke za piškote ponudila zraven, za prirejanje. Vse sem položila na tla in otroka sta se vsak po svoje lotila prirejanja. Zara je potrebovala nekaj časa, da je ugotovila, kako in kaj, ji je pa zato Aljaž takoj prijazno priskočil na pomoč (včasih ji da kar preveč potuhe). Na takšen način si lahko hitro popestrite igro, saj lahko narišete obrise kateregakoli predmeta ali igrače.

 Na koncu sta ugotovila, da lahko ta "sestavljanka" odlično služi tudi kot pobarvanka. ;)

Z ljubeznijo, Mama.

Vožnja z ladjico

Vsako poletje se odpravimo na vožnjo z ladjico po reki Dravi. Prvič sva šla z možem, ko sem bila noseča z Aljažem in od takrat naprej je to naša tradicija. Najraje gremo v takšnih vročih dneh, kot so trenutno, ker na ladjici prijetno pihlja in otroka vsako leto (ne glede na starost) zelo uživata. Vožnja traja približno 40 minut (priznam, da ne vem, ker niti ne gledam na uro) in ni predolga za majhne otroke. Prednost tega, da živiš v majhnem kraju pa je, da si na ladjici skoraj sam. Smo bili lansko poletje tudi na vožnji po Ljubljanici in je bilo zelo lepo, ampak je bila gneča in veliko turistov.

Najprej smo se s kolesi odpravili v bližnji park na otroško igrišče, ker je tam senca in se lahko otroka brez skrbi igrata, potem pa še na ladjico "Čigro". Kljub temu, da nam je bilo vroče, smo popoldan izkoristili za druženje na prostem in malo lažje preživeli vročo nedeljo. Zna biti kar naporno z otroci v tej vročini, kajne? ;)

Čakanje na ladjico.

Tukaj pa sva v fotografski objektiv ujela njun trenutek nežnosti in igrivosti. Velikokrat naju presenetita, ko si tako spontano pokažeta kako se imata rada. Predvsem Zara je tista, ki z veseljem preko dotikov in poljubov pokaže, da ji je prijetno v bratovi družbi. Aljaž pa ji vrača z določeno mero zaščitništva in s tem, da skrbi za njo, pazi, da ne pade ali ji popiha rano, ko se poškoduje. Zelo lep odnos imata in vsaki dan bolj sem ponosna na njiju. Seveda se tudi skregata, to je normalno, to je del življenja. 

Marsikdo mi reče: "A ni to lepo, da skupaj odraščata?" Je. Najlepša stvar, ki sem ji, kot mama, lahko priča. In hvaležna sem za to.

Z ljubeznijo, Mama.

Avtomobil iz kartonaste škatle

Bil je deževen dan in odločili smo se, da si ga popestrimo z izdelavo avtomobila iz kartonaste škatle. Poiskali smo škatlo, ki bi bila dovolj velika, da se lahko v njo stlačita oba otroka in začeli.

Takšen projekt je zelo zabaven in lahko traja več ur. Vse je odvisno od vaše in otrokove domišljije, zahtevnost izdelave pa lahko prilagodite starosti otroka. Na škatlo sem narisala luči, ki sta jih otroka potem pobarvala s flomastri. Pobarvala sta tudi ostale dele avtomobila (in tudi sebe). Iz kartona sem izrezala štiri kolesa, ki smo jih malo pobarvali in prilepili na škatlo ter dva volana (za vsakega enega). In vožnja se je lahko pričela.

 "Kolesa na avtu se okrog vrte, okrog vrte, okrog vrte,
kolesa na avtu se okrog vrte, cel ljubi dan."

Z ljubeznijo, Mama.

Senzorična posoda: Pomlad

Tokrat sem želela pripraviti senzorično posodo, ki bi odsevala pomladni duh, zato sem uporabila materiale različnih barv in silikonski modelček za led v obliki rožic. Kot podlago sem uporabila mavrični riž, navodila za barvanje riža pa sem našla pri Navihančkih. Silikonskemu modelčku sem priložila leseno pinceto in pisane cofke ter otrokoma predstavila, kako jih lahko razvrščata v luknjice. Dodala sem še plastične posodice za zlaganje, vrček, lesene kuhalnice in pisane plastične žlice.

Razvrščanje pisanih cofkov je najbolj pritegnilo Zaro. Najprej se je trudila s pinceto in ji je dvakrat tudi uspelo, ampak potem se je odločila, da bo poskusila raje kar z roko, zajemala pa jih je tudi z žlico. Aljaž je z veseljem polnil plastične posodice. Najprej s kuhalnico, potem z žlico. Pridružila se mu je še Zara, ki je skrbno oponašala njegovo početje. Plastične posodice, ki sem jih uporabila, so za nas nepogrešljiva igrača, ker so primerne za zlaganje ene v drugo (so namreč različnih velikosti in tudi barv), ene na drugo, prelivanje, presipavanje ipd. Aljaž je kmalu začel presipavati iz ene posodice v drugo, kar pa Zari še ni šlo tako dobro od rok. Všeč mu je bilo tudi presipavanje z vrčkom.

 

 

Prijetne pomladne igrarije vam želim. ;)
TUKAJ pa si lahko preberete še nekaj o umazani igri in o tem, kako se je lotiti.

Z ljubeznijo, Mama.

Mama svetuje mami: Kako lahko starši vplivamo na odnos med sorojencema?

Starši se najbrž veliko svojega časa ukvarjamo s tem, kako enakomerno razporediti pozornost med vse svoje otroke (tudi če ste "samo" dva to ni vedno enostavno), kako vzgajati brez razlik (čeprav le-te morajo biti v povezavi s starostjo in osebnostnim tipom otroka), kako jih spodbuditi k temu, da se bodo med seboj dobro razumeli ipd.

So obdobja, ko je to zelo enostavno in so spet obdobja, ko je to skoraj nemogoče. Odnos med sorojenci je zelo kompleksen in starši težko nadziramo vse parametre, ki nanj vplivajo, ampak v tem letu in pol je bilo nekaj nasvetov, ki sem jih dobila ali prebrala v kakšni knjigi še posebej koristnih, zato jih bom danes delila z vami. O pripravah otroka na novega družinskega člana sem že pisala, tako da nekaj koristnih nasvetov najdete tudi tam in pa še v objavi o deljenju igrač (bom poskusila, da se ne ponavljam).

Kako lahko starši vplivamo na odnos med sorojenci? Nekaj preprostih korakov:

• Za vzpostavitev dobrega odnosa je pomemben že sam začetek, torej obdobje nosečnosti in obdobje takoj po rojstvu drugega (tretjega, četrtega) otroka. Novega družinskega člana otroku predstavimo na miren, nevsiljiv način in opazujemo njegove reakcije ter se na njih odzivamo. Smo mirni in pozitivni ter se trudimo spremembe predstaviti v pozitivni luči, a pri tem ne olepšujemo preveč ter se vživimo v otrokova čustva in mišljenje. Pri majhnih otrocih nam lahko pomaga darilo, ki ga otrok prinese novorojenčku ob rojstvu in obratno. To lahko splete prve vezi med sorojencema, prav tako pa otroka spodbudimo k temu, da novemu bratcu ali sestrici nariše kakšno risbico za dobrodošlico, napihne balone, s katerimi se lahko kasneje igra ali kako drugače okrasi stanovanje ob prihodu novorojenčka. 
• Dobrega odnosa med sorojenci ne moremo prisiliti, zato ne pritiskajmo preveč, ampak pustimo času čas.
• Otrok med seboj ne primerjajmo, še posebej ne med njihovo prisotnostjo. Otroci si lahko takšne primerjave narobe razlagajo in začnejo gojiti zamere tako do staršev, kot tudi do sorojencev.
• Veliko lahko naredimo z različnimi pozitivnimi komentarji, ki jih občasno uporabimo. Na primer, ko otroka lepo sodelujeta in se skupaj igrata ju pohvalimo; ko opazimo da eden od otrok naredi nekaj lepega za svojega brata ali sestro ju spet pohvalimo in izpostavimo lepo gesto ("Kako si ti skrben brat. To si pa zelo dobro naredil" ipd.); spodbujamo sodelovanje med otroki s stavki kot so "Bratci in sestrice si igrače velikokrat delijo med seboj.", "Bratci in sestrice si pomagajo med seboj." ipd. (v kontekstu).
• Otrokom je ponavadi všeč njihova vloga "velika brata" ali "velike sestre" in občutek pomembnosti ter vključenosti lahko spodbudimo s posebnimi opravili pri katerih lahko pomagajo, s stvarmi, ki jih lahko naučijo svoje mlajše brate in sestre ali celo s kakšno majico z napisom "veliki brat", "najboljši bratec na svetu", "ponosni bratec" ipd. Tako bomo preprečili izpade ljubosumja, saj bodo videli, da imajo pomembno mesto v družini.
• Kako se izogniti tekmovalnosti med sorojenci? Zelo všeč mi je bila ideja, ki sem jo prebrala v knjigi od Lawrence E. Shapiro: Ščepec preventive. In sicer je pisalo, da lahko tekmovalnost med sorojenci (in tudi tekmovalnost ali jezo na splošno) omilimo z različnimi igrami, ki zahtevajo timsko delo. Igra, ki je omenjena, je igra z baloni v katero vključimo vse sorojence ali kar celo družino. Vsakemu igralcu dajte po en balon. Nato nastavite uro na tri minute, vsak igralec pa naj vrže svoj balon v zrak. Namen igre je preprečiti balonom, da bi pred iztekom treh minut padli na tla. To bodo igralci dosegli le, če si bodo medsebojno pomagali. Igrajte se to igro vsako večer pred odhodom v posteljo in odnosi med člani družine se bodo zagotovo izboljšali. Priporočam branje celotne knjige.
• Pozitivno pa lahko na odnos med sorojenci vpliva tudi kvalitetno preživet čas z vsakim od njih posebej, tako da oba dobita dovolj ljubezni in pozornosti ter poseben družinski čas, ko cela družina skupaj preživlja čas na kakšnem družinskem izletu, obisku gledališča, kina, ob športnih aktivnostih ipd.
• Elizabeth Pantley v knjigi Z otrokom lahko sodelujete (ta je ena izmed mojih najljubših) predlaga, da praznujete dan sorojencev. To je poseben dan v letu, ko praznujemo to, da imamo brate in sestre, spečemo kakšno torto, se igramo ipd. Še več nasvetov v povezavi s tematiko, pa lahko preberete v njeni knjigi ali v knjigi Bratci in sestrice od dr. Richarda C. Woolfsona.

To so vsakodnevne malenkosti, ki jih uporabljamo pri nas doma in so se izkazale za pozitivne. Ne pozabimo pa, da je popolnoma normalno, če si bratje in sestre kdaj skočijo v lase. ;)



Z ljubeznijo, Mama.

Arboretum in njuna zgodba o prijateljstvu

Zgodba o prijateljstvu.

Ko rodiš prvega otroka, si ne moreš predstavljati, da bi lahko bilo še kaj lepšega na tem svetu. Srečen si in ponosen. Vsak dan je nekaj posebnega, ko opazuješ novo bitje, ki se uči in počasi napreduje. Ni lahko, zato si tudi ne znaš predstavljati, kako bi bilo, če bilo še težje. Ampak si želiš še eno štručko, še enega otroka, brata ali sestro za svojega prvorojenca, nov čudež življenja. Strah te je. Vsaki dan te skrbi ali bo otrok zdrav in kako bodo potekale spremembe v družini. Bom zmogla? Bo naporno? Bo lepo? Kako bo otrok sprejel novega družinskega člana? Bo ljubosumen? Bosta prijatelja? Najbrž je na vsa vprašanja odgovor "da". Zmoreš, čeprav je težko. Na vsakem koraku se trudiš, da bi otroka postala prijatelja. Da bi bila prijazna drug do drugega. Da bi se skupaj igrala. Da bi se razumela. Da bi bila drug drugemu opora. In nekega dne ju opazuješ. Sporazumevata se, čeprav še eden od njiju sploh ne govori. Opazuješ kako raste prijateljstvo. Vsaki dan se imata raje. Vsaki nov dan se igrata še malo dlje in se še bolj smejita drug drugemu. Vidiš, da ti uspeva in da nekaj zagotovo počneš prav. Ne spomniš se več, kako je bilo, ko si imel samo enega otroka. Ne znaš si predstavljati niti sekunde svojega življenja brez obeh.

 

In potem to izgleda tako. Če tečeš ti, tečem tudi jaz.

 

Če se igraš ti, se igram tudi jaz.

 Če se smejiš ti, se smejim tudi jaz.

Ob tebi sem in se veselim s teboj (tukaj pihata mehurčke).

Če si pogumen ti, sem pogumna tudi jaz.

 In če si lačen ti, sem zagotovo lačna tudi jaz.

Z ljubeznijo, Mama.