Senzorična posoda: Sladoled in fižol (?!)

Ne vem, če gresta sladoled in fižol ravno skupaj, z roko v roki, ampak v otroški domišljiji je vse mogoče. Želela sem pripraviti poletno senzorično posodo in takoj pomislila na to, da bi otroka lahko delala sladoled. Imamo plastične kornete, plastične žlice za sladoledne kepice, dodala pa sem še plastične posodice in škarjaste zajemalke. Do zdaj sem kot podlago v senzorični posodi največkrat uporabila koruzna zrna in riž (pobrskajte po arhivu), tokrat pa sem se odločila za fižol.

Fižol je večji kot kot riž in tudi večji od koruznih zrn ter ga zato otroci lažje zajemajo in lažje poberejo, če kakšen pade iz senzorične posode. Mamice boste imele manj dela in manj čiščenja po igri, hkrati pa je otroke lažje pustiti, da se sami igrajo, če je podlaga v senzorični posodi večja. Pazite pri majhnih otrocih, ki še radi dajejo stvari v usta in jih nikar ne pustite samih.

Aljaž in Zara sta z veseljem polnila kornete na različne načine. Preizkusila sta vse ponujeno in polnila tudi rokami, seveda. Škarjaste zajemalke so Zari še delale težave, zato se je raje odločila za zajemanje z žlicami za sladoledne kepice. Polnila sta tudi posodice, presipavala, pobirala fižol, ki je padel na tla ipd. Ker je Aljaž začel pobirati fižol s tal z žlico, sem mu ponudila še leseno pinceto s katero je uspešno prestavljal fižol v plastično posodico. Tudi Zari je že uspelo uporabiti pinceto in je tako tudi ona prestavila nekaj fižolčkov. Zraven pa smo vadili še štetje. Mislim, da smo prišli nekje do trideset fižolčkov, ko je Aljaž prenehal s pobiranjem s pinceto. Zabavno in koristno.

Z ljubeznijo, Mama.

Senzorična posoda: Pomlad

Tokrat sem želela pripraviti senzorično posodo, ki bi odsevala pomladni duh, zato sem uporabila materiale različnih barv in silikonski modelček za led v obliki rožic. Kot podlago sem uporabila mavrični riž, navodila za barvanje riža pa sem našla pri Navihančkih. Silikonskemu modelčku sem priložila leseno pinceto in pisane cofke ter otrokoma predstavila, kako jih lahko razvrščata v luknjice. Dodala sem še plastične posodice za zlaganje, vrček, lesene kuhalnice in pisane plastične žlice.

Razvrščanje pisanih cofkov je najbolj pritegnilo Zaro. Najprej se je trudila s pinceto in ji je dvakrat tudi uspelo, ampak potem se je odločila, da bo poskusila raje kar z roko, zajemala pa jih je tudi z žlico. Aljaž je z veseljem polnil plastične posodice. Najprej s kuhalnico, potem z žlico. Pridružila se mu je še Zara, ki je skrbno oponašala njegovo početje. Plastične posodice, ki sem jih uporabila, so za nas nepogrešljiva igrača, ker so primerne za zlaganje ene v drugo (so namreč različnih velikosti in tudi barv), ene na drugo, prelivanje, presipavanje ipd. Aljaž je kmalu začel presipavati iz ene posodice v drugo, kar pa Zari še ni šlo tako dobro od rok. Všeč mu je bilo tudi presipavanje z vrčkom.

 

 

Prijetne pomladne igrarije vam želim. ;)
TUKAJ pa si lahko preberete še nekaj o umazani igri in o tem, kako se je lotiti.

Z ljubeznijo, Mama.

Senzorična posoda: Embalaža

Današnja senzorična posoda je bila prava uspešnica (riž je zelo priljubljen material za presipavanje, prav tako zrna koruze). Vesela sem, da sta oba otroka na takšni razvojni stopnji, da lahko za njiju pripravim enako aktivnost ter da v njej oba z veseljem sodelujeta. Preko takšne igre pa se seveda tudi učita in spoznavata svet.

Pripravila sem posodo, v katero sem kot podlago nasipala riž (shranjujem ga v plastični vrečki za gospodinjstvo in ga uporabim večkrat, ker ima dolgi rok uporabe), dodala sem lesene kuhalnice in zajemalko, lijak in različno embalažo od zdravil, šumečih tablet, fiziološke raztopine ipd. Idejo sem dobila ob pospravljanju omarice z zdravili in takoj pomislila na to, kako zabavno bi bilo, da bi otroka poskušala odpirati in zapirati to embalažo, ki ima različne pokrove na navoj in potisk. To ni enostavno opravilo za malčke, a se bodo z veseljem trudili in urili majhne ročice. Lijak in presipavanje riža na 101 način pa bosta zanimiva tudi za starejše otroke. Res univerzalno zabavna senzorična posoda. ;)

Na tla sem položila odejo, zato, da sem jo lahko potem samo zvila skupaj in pospravila. Tako boste imeli manj čiščenja, hkrati pa otroci razumejo, da je to igralna površina na kateri se lahko igrajo in nekakšna meja, do kod lahko grejo.

Igra je trajala zelo dolgo in preizkusila sta res vse možne načine uporabe pripomočkov. Tudi Zari se je uspelo naučiti zapreti nekaj pokrovčkov, pri odpiranju pa smo ji morali pomagati.

Z ljubeznijo, Mama.