Senzorična posoda: Sladoled in fižol (?!)

Ne vem, če gresta sladoled in fižol ravno skupaj, z roko v roki, ampak v otroški domišljiji je vse mogoče. Želela sem pripraviti poletno senzorično posodo in takoj pomislila na to, da bi otroka lahko delala sladoled. Imamo plastične kornete, plastične žlice za sladoledne kepice, dodala pa sem še plastične posodice in škarjaste zajemalke. Do zdaj sem kot podlago v senzorični posodi največkrat uporabila koruzna zrna in riž (pobrskajte po arhivu), tokrat pa sem se odločila za fižol.

Fižol je večji kot kot riž in tudi večji od koruznih zrn ter ga zato otroci lažje zajemajo in lažje poberejo, če kakšen pade iz senzorične posode. Mamice boste imele manj dela in manj čiščenja po igri, hkrati pa je otroke lažje pustiti, da se sami igrajo, če je podlaga v senzorični posodi večja. Pazite pri majhnih otrocih, ki še radi dajejo stvari v usta in jih nikar ne pustite samih.

Aljaž in Zara sta z veseljem polnila kornete na različne načine. Preizkusila sta vse ponujeno in polnila tudi rokami, seveda. Škarjaste zajemalke so Zari še delale težave, zato se je raje odločila za zajemanje z žlicami za sladoledne kepice. Polnila sta tudi posodice, presipavala, pobirala fižol, ki je padel na tla ipd. Ker je Aljaž začel pobirati fižol s tal z žlico, sem mu ponudila še leseno pinceto s katero je uspešno prestavljal fižol v plastično posodico. Tudi Zari je že uspelo uporabiti pinceto in je tako tudi ona prestavila nekaj fižolčkov. Zraven pa smo vadili še štetje. Mislim, da smo prišli nekje do trideset fižolčkov, ko je Aljaž prenehal s pobiranjem s pinceto. Zabavno in koristno.

Z ljubeznijo, Mama.