Prikaz objav z oznako igra. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako igra. Pokaži vse objave

ponedeljek, 10. avgust 2015

Mavrične ribice

Leto je naokoli in ponovno beremo knjigo Mavrična ribica (ki bi lahko bila knjiga tedna, ker jo imata otroka zelo rada). Ker nam je bilo ta vikend zelo vroče in smo se v urah, ko je sonce najmočnejše, skrivali doma, nas je mavrična ribica navdihnila, da naredimo nekaj svojih mavričnih ribic in z njimi okrasimo otroško sobico. Zdaj je vzdušje v njej primerno letnemu času in trenutni vročini.


Iz tršega barvnega papirja sem izrezala ribice (no, vsaj trudila sem se, hihi), zraven pa sem jima ponudila vodene barvice, čopiče, vodo in migetajoče oči. Po svojem navdihu sta potem pobarvala ribice, počakala, da se posušijo in jim prilepila še oči. Zelo preprosto.








Kot najbrž že veste, imamo steno, na kateri visijo nekateri njuni izdelki, ki so mi najbolj pri srcu. Vsake toliko časa malo "updejtam" risbice in Zara je ravno v obdobju, ko je zelo ponosna na vsako stvar, ki jo izdela ali nariše. Ko opazi, da se je katera izmed njenih risbic znašla na tej steni, nam to tudi večkrat na dan pokaže in pove. Enako je delal Aljaž, ko je bil takšne starosti (približno 20 mesecev) in to se mi zdi en tak pomemben faktor pri rasti samozavesti, da otroku povemu, ko nekaj zelo lepo nariše ali naredi in to z veseljem tudi pokažemu "svetu". Aljaž je zdaj že v taki starosti, ko nariše že nekaj realnih risbic in je potem zelo ponosen, hkrati pa je zelo kritičen sam do sebe, ko mu kaj ne uspe, kot si je zamislil ali ko pobarva preko črte ipd. Takrat mu pač povem, da je to kar je narisal sicer zelo lepo, ampak če ni zadovoljen, lahko še vadi in mu bo naslednjič sigurno uspelo, kot si želi. Ta njegova kritičnost in to, kako hitro obupa, če kaj ni po njegovih merilih, me spominja nase in res sem radovedna, kako bo to izgledalo v šoli. Sem pa vesela, da velikokrat samo barva in čečka in ustvarja po svoje, ker vidim, da na tak način sprosti svojo domišljijo, pa čeprav na prvi pogled morda izgleda, kot da risbica nima ne repa, ne glave, ima zanj sigurno poseben pomen.

Z ljubeznijo, Mama.

torek, 4. avgust 2015

Naredi sam: Sestavljanka

Ker za otroka najraje pripravim kakšno preprosto aktivnost in igro, sem tokrat naredila neke vrste sestavljanko. Poiskala sem modelčke za piškote, ki sem jih kupila v Ikei in so večji ter v obliki gozdnih živali. Potem sem narisala njihove obrise na blok papir, za to sem uporabila flomaster, in modelčke za piškote ponudila zraven, za prirejanje. Vse sem položila na tla in otroka sta se vsak po svoje lotila prirejanja. Zara je potrebovala nekaj časa, da je ugotovila, kako in kaj, ji je pa zato Aljaž takoj prijazno priskočil na pomoč (včasih ji da kar preveč potuhe). Na takšen način si lahko hitro popestrite igro, saj lahko narišete obrise kateregakoli predmeta ali igrače.





 Na koncu sta ugotovila, da lahko ta "sestavljanka" odlično služi tudi kot pobarvanka. ;)


Z ljubeznijo, Mama.

torek, 28. julij 2015

Mama svetuje mami: Dnevni počitek

Danes sem želela z vami deliti nekaj idej in predlogov glede tega, kaj lahko otroci počnejo med dnevnim počitkom. Ko presodite (vsaka mama naj presodi za svojega otroka, saj ga tudi najbolje pozna), da vaš otrok več ne potrebuje dnevnega spanca, lahko v vaše dnevno rutino vpeljete dnevni počitek. Velikokrat je tako, da otroci morda čez dan težko zaspijo, ne morejo zaspati ali pa spijo zelo kratek čas in spanca več ne potrebujejo tako kot takrat, ko so bili mlajši. To pa ne pomeni, da ne rabijo počivati. Dnevni spanec lahko nadomestite z mirno aktivnostjo, ki bo otroka sprostila in mu prihranila nekaj energije.


To so ideje in predlogi, ki jih uporabljamo v naši dnevni rutini in ki se pri nas zelo dobro obnesejo.

1. Knjige
Najbrž ste že opazili, da pri nas brez knjig pač ne gre, zato so tudi tukaj na prvem mestu. Aljaž vedno izbere nekaj knjig, ki jih želi prebrati in potem jih bere skupaj z enim od naju ali pa jih lista sam. Velikokrat nas to zaposli za več kot eno uro in sploh ne preidemo na druge aktivnosti.

2. Pobarvanke
Barvanje in risanje sta aktivnosti, ki sproščata in pomirjata ter sta zelo primerni za počitek. Najlažje je, če otroku pripravimo pobarvanke in nekaj praznih listov skupaj z barvicami in voščenkami. Medtem, ko otrok barva in riše za mizo v jedilnici, lahko vi pripravljate kosilo ali kaj pospravite (ali spijete kavo). Včasih lahko to popestrimo še z izrezovanjem, ki je predšolskim otrokom blazno všeč. Tudi svinčnik in radirka bosta popestrila aktivnost.

3. Družabne igre
Morda je ta čas počitka idealen za povezovanje z otrokom in ga lahko izkoristite za igranje družabnih iger. Kljub temu pazite, da izbrane igre ne bodo miselno prezahtevne. Spomin in Črni Peter sta pri nas prva izbira.

4. Sestavljanke 
Izberite sestavljanke primerne za starost svojega otroka in ga spodbudite k sestavljanju. Sestavljajo lahko otroci sami ali pa se jim pridružite in tako poskrbite, da nekaj časa odsedijo.

5. Delovni zvezki
Ko smo bili na morju, smo imeli zraven delovni zvezek Modri medvedek in Aljaž ga je reševal vsaki dan med počitkom, če le naloge niso bile prezahtevne. Risanje različnih črt, vzorcev, barvanje, povezovanje pikic, iskanje poti v labirintih ipd.

Z ljubeznijo, Mama.

četrtek, 23. julij 2015

Košara zakladov: Rdeča barva

Zara je zadnji čas večkrat pokazala zanimanje za različne barve, zato sem pripravila košaro zakladov v rdeči barvi. Idejo sem dobila ob prebiranju različnih montessori blogov in se mi je takoj zdela odličen način za prvi stik z barvami. Tokrat je bila torej na vrsti rdeča barva, zato sem poiskala različne predmete v tej barvi in jih položila v košaro. Navdušenje se lahko opazi iz fotografije (to je Zara, ko ji rečeš naj se malo nasmeji). :)


V košaro sem dala rdeči vlakec, paradižnik iz blaga, plastične posodice, ponev, (skoraj v celoti) rdeč avtomobil, rdeča trikotnika itd. Zara je pričela z raziskovanjem predmetov, Aljaž pa se je seveda pridružil in se prijazno ponudil, da bo poiskal še več stvari v rdeči barvi. Prinesel je še nekaj avtomobilov, tunel, prikolico od traktorja in tudi vse igrače, ki so imele vsaj nekaj rdečega. Tudi prav.






Na koncu sta vse prinešene igrače pričela postavljati v vrsto. Ravno zadnjič smo se z mamicami pogovarjale, kako je zanimivo, da velikokrat otroci sami pričnejo z zlaganjem stvari v vrsto. Aljaž je pričel s takšno igro, ko je bil star nekje leto in pol in še danes to veliko počne. Najraje z avtomobili. Najbrž to izhaja iz tega, da imajo otroci radi red. Tako se lahko zamoti tudi več kot eno uro. Je še kakšen tak? ;)


Z ljubeznijo, Mama.

torek, 21. julij 2015

Senzorična posoda: Sladoled in fižol (?!)

Ne vem, če gresta sladoled in fižol ravno skupaj, z roko v roki, ampak v otroški domišljiji je vse mogoče. Želela sem pripraviti poletno senzorično posodo in takoj pomislila na to, da bi otroka lahko delala sladoled. Imamo plastične kornete, plastične žlice za sladoledne kepice, dodala pa sem še plastične posodice in škarjaste zajemalke. Do zdaj sem kot podlago v senzorični posodi največkrat uporabila koruzna zrna in riž (pobrskajte po arhivu), tokrat pa sem se odločila za fižol.


Fižol je večji kot kot riž in tudi večji od koruznih zrn ter ga zato otroci lažje zajemajo in lažje poberejo, če kakšen pade iz senzorične posode. Mamice boste imele manj dela in manj čiščenja po igri, hkrati pa je otroke lažje pustiti, da se sami igrajo, če je podlaga v senzorični posodi večja. Pazite pri majhnih otrocih, ki še radi dajejo stvari v usta in jih nikar ne pustite samih.


Aljaž in Zara sta z veseljem polnila kornete na različne načine. Preizkusila sta vse ponujeno in polnila tudi rokami, seveda. Škarjaste zajemalke so Zari še delale težave, zato se je raje odločila za zajemanje z žlicami za sladoledne kepice. Polnila sta tudi posodice, presipavala, pobirala fižol, ki je padel na tla ipd. Ker je Aljaž začel pobirati fižol s tal z žlico, sem mu ponudila še leseno pinceto s katero je uspešno prestavljal fižol v plastično posodico. Tudi Zari je že uspelo uporabiti pinceto in je tako tudi ona prestavila nekaj fižolčkov. Zraven pa smo vadili še štetje. Mislim, da smo prišli nekje do trideset fižolčkov, ko je Aljaž prenehal s pobiranjem s pinceto. Zabavno in koristno.








Z ljubeznijo, Mama.

ponedeljek, 20. julij 2015

Vožnja z ladjico

Vsako poletje se odpravimo na vožnjo z ladjico po reki Dravi. Prvič sva šla z možem, ko sem bila noseča z Aljažem in od takrat naprej je to naša tradicija. Najraje gremo v takšnih vročih dneh, kot so trenutno, ker na ladjici prijetno pihlja in otroka vsako leto (ne glede na starost) zelo uživata. Vožnja traja približno 40 minut (priznam, da ne vem, ker niti ne gledam na uro) in ni predolga za majhne otroke. Prednost tega, da živiš v majhnem kraju pa je, da si na ladjici skoraj sam. Smo bili lansko poletje tudi na vožnji po Ljubljanici in je bilo zelo lepo, ampak je bila gneča in veliko turistov.


Najprej smo se s kolesi odpravili v bližnji park na otroško igrišče, ker je tam senca in se lahko otroka brez skrbi igrata, potem pa še na ladjico "Čigro". Kljub temu, da nam je bilo vroče, smo popoldan izkoristili za druženje na prostem in malo lažje preživeli vročo nedeljo. Zna biti kar naporno z otroci v tej vročini, kajne? ;)




Čakanje na ladjico.




Tukaj pa sva v fotografski objektiv ujela njun trenutek nežnosti in igrivosti. Velikokrat naju presenetita, ko si tako spontano pokažeta kako se imata rada. Predvsem Zara je tista, ki z veseljem preko dotikov in poljubov pokaže, da ji je prijetno v bratovi družbi. Aljaž pa ji vrača z določeno mero zaščitništva in s tem, da skrbi za njo, pazi, da ne pade ali ji popiha rano, ko se poškoduje. Zelo lep odnos imata in vsaki dan bolj sem ponosna na njiju. Seveda se tudi skregata, to je normalno, to je del življenja. 

Marsikdo mi reče: "A ni to lepo, da skupaj odraščata?" Je. Najlepša stvar, ki sem ji, kot mama, lahko priča. In hvaležna sem za to.




Z ljubeznijo, Mama.

sreda, 15. julij 2015

Morje, školjke in plastelin (moj najljubši recept!)

Ker se že dolgo nismo igrali z domačim plastelinom, sem se odločila, da naredim takšnega s poletno tematiko. Naredila sem ga po istem receptu, kot sem delala dišeči plastelin, ampak nisem dodala eteričnih olj, temveč barvo in bleščice. To je definitivno moj najljubši recept za plastelin, ker, kljub hitri in enostavni pripravi, zdrži nekaj mesecev ter se iz njega odlično oblikuje.

Za osnovni recept potrebujete:

1 skodelica (cup) moke
1/4 skodelice soli
1 skodelica vode
1žlica rastlinskega olja
3 žličke kisa


Postopek:

Vse sestavine dajte v lonec in jih kuhajte na srednjem ognju, dokler se ne sprimejo v kepo podobno plastelinu. Ko se to zgodi, ugasnite ogenj in odstavite lonec. Počakajte kakšno minuto, da se plastelin rahlo ohladi in ga pregnetite z roko. Ko je plastelin kompakten je končan in ga lahko razdelite na poljubno število delov, ki jih obarvate in jim dodate kakšen dodatek. Tokrat sem plastelin obarvala v modro barvo s tempera barvico (ne vem zakaj sem se zadnjič mučila z jedilnimi barvami, tempera barvica je naredila lepši odtenek modre barve in ni puščala sledi, hkrati pa je nekako vedno pri roki), dodala pa sem še srebrne bleščice.



Zraven plastelina sem ponudila še školjke in steklene kamenčke ter otroka povabila k ustvarjanju. Če ste trenutno na morju, izkoristite čas za nabiranje školjk in različnega kamenja na plaži, oboje pride doma, pri igri, zelo prav. Otroka sta vtikala školjke in steklene kamenčke v plastelin in tako naredila morje, potem sta gnetla, valjala, trgala, svaljkala in oblikovala majhne ribice iz plastelina.







Če se boste v prihodnjih dneh skrivali pred vročino, si lahko tako popestrite čas in si pričarate morje kar doma, v otroški sobi.

Z ljubeznijo, Mama.

torek, 14. julij 2015

Popoldan v Tivoliju in 5 preprostih idej za zaposlitev malčkov v avtomobilu

Naša nedelja je bila aktivna v smislu vožnje v Ljubljano k sorodnikom, kjer smo najprej uživali v dobri hrani in družbi, potem pa še v parku Tivoli, da smo malo pokurili kalorije (no, potem smo pa šli še na tortico, hihi). Otroci so se hitro zaposlili z naravnimi materiali, ki so jih našli na tleh. Palice so zlomili in jih zložili skupaj v majhen indijanski šotor (tako so rekli), lahko pa bi tudi zakurili ogenj, če bi nas zeblo, pa nas seveda ni. Zara je nabirala tudi storže in kamenje, medtem ko so fantje igrali nogomet in si metali frizbi. Izkazalo pa se je tudi, da so ptički (ali ticki, kot jim reče ona), njene najljubše živali.








Ker se velikokrat odpravimo na kakšen izlet ali dopust z avtomobilom, sem želela z vami deliti še naših 5 preprostih idej za zaposlitev malčkov med vožnjo. Tako zaposlim Aljaža in Zaro med krajšimi in srednje dolgimi vožnjami (recimo do štiri, pet ur s postanki), uporabni pa so po prvem letu starosti.


Ko načrtujemo izlet ali odhod na morje, načrtujemo vožnjo takrat, ko je predviden dopoldanski, popoldanski ali nočni spanec (če greste na morje ali daljšo pot). Aljaž sicer čez dan več ne spi in tudi v avtu se to redko zgodi, ampak je pa sigurno lažje, če vsaj eden od otrok del poti prespi. Drugi korak pa so stvari, ki jih otroci v avtu lahko počnejo in ki jih zamotijo dovolj dobro, da med vožnjo ne prihaja do slabe volje. Do zdaj med vožnjo v avtomobilu še nismo gledali risank na tablici ali igrali kakšnih iger preko tabličnega računalnika, ampak se znajdemo s preprostimi stvarmi, za katere v bistvu ne potrebujemo nobene priprave in so čisto enostavne.

1. Knjige
V avtu imamo vedno nekaj manjših knjig, ki jih lahko otroka med vožnjo listata. Pazimo, da gre za starejše knjige, ki jih ni preveč škoda, četudi se kaj poškodujejo in da so ilustracije ter vsebina dovolj zanimive za oba otroka. Vsake toliko časa knjige zamenjamo, da se jih ne naveličata.

2. Nalepke
Nalepke za otroke lahko kupite praktično kjerkoli. Otrokom so zelo všeč tudi zvezki z nalepkami, ampak moramo paziti, da so nalepke takšne, da jih lahko otroci sami odlepijo iz podlage (v nekaterih zvezkih je to zelo težko, zato raje kupim posamezne komplete nalepk v Tediju ali Kiku). Otroka potem ponavadi lepita te nalepke na sebe, na kakšen list, na avtosedež ipd. Takšna zabava lahko traja kar nekaj časa.

3. Otroške pesmice
Velikokrat pojemo pesmice, zadnji čas pa imamo v avtu vedno tudi CD z otroškimi pesmicami, ki jih zelo rada poslušata.

4. Majhne igračke
Na pot vzamemo vedno tudi nekaj majhnih igračk. Pomembno je, da so zanimive, da jih vsake toliko časa zamenjamo, da so varne in da imajo kakšno funkcijo. Zara ima recimo zelo rada otroške telefone, ki piskajo in predvajajo glasbo ali pa majhne senzorične žogice, ki svetijo, kakšen manjši inštrument ipd. Aljaž ima rad kakšno letalo ali avtomobil, ki prav tako predvaja kakšen zvok ali sveti ipd.

5. Besedne igrice
Ko se naveličata vseh stvari, potem se začnemo igrat kakšne besedne igrice, ki pa so trenutno aktualne bolj za Aljaža, kot Zaro (zaenkrat). Sprašujem ga recimo na katero črko se začne določena beseda; mu povem, da vidim nekaj na črko "a" in on potem ugiba kaj je to; zlogujemo besede in ploskamo zraven; poimenujemo vse stvari, ki jih vidimo čez okno in jaz odgovarjam na številne "zakaje".

Ko nič več ne deluje, pa lahko iz torbice potegnete kakšen prigrizek. Hrana vedno deluje, če jo le dovolite med vožnjo. ;) Ne pozabite na postanke, miganje in na pitje tekočine. Mimogrede, več je otrok, bolj je zabavno.

Pa še to, nikoli nisem sedela zadaj in mislim, da nikoli ne bom, ker ni potrebe. Če je kaj takšnega se ustavimo, pocartamo in gremo naprej.

Z ljubeznijo, Mama.