Mama svetuje mami: Prosta in samostojna igra

Velikokrat me vprašate, ali se moja otroka sploh kdaj igrata samostojno in kolikokrat je pri nas doma čas za prosto igro. Seveda se igrata tudi samostojno in (predvsem Zara) uživata v prosti igri, ko  se igrata s svojimi igračami in materiali ter predmeti, ki jih najdeta v stanovanju. Zagotovo imata vsaki dan na razpolago tudi čas za prosto igro, ko si lahko sama izbereta kaj bosta počela in to počneta samostojno. Čeprav jima zelo rada pripravljam različne aktivnosti, z njima ustvarjam, se igram, jima berem ipd., se mi zdi enako pomembno, da ju včasih pustim, da se igrata vsak po svoje ali pa si poiščeta skupno aktivnost (skupna igra je zagotovo moja najljubša).

Zakaj se mi prosta in samostojna igra zdita pomembni?

• Ker se otroci naučijo uporabljati svojo domišljijo. Zelo rada ju opazujem med domišljijsko igro, ko kuhata najboljše jedi na svetu, uporabljata kuhalnice za veslanje čolna, delata šotor iz odej, skačeta kot kurenta "oblečena" v koše za igrače (na fotografijah) ipd. Ta igra je samo njuna in je plod njune domišljije ter je vedno strašno zabavna (no, meni ne vedno).
• S pomočjo samostojne in proste igre se naučijo reševati različne probleme. Raziskujejo svoje igrače, slačijo in oblačijo punčke, če se kakšna igrača kam zatakne jo rešujejo (včasih zanalašč porineta kakšno igračo pod kavč, da jo lahko potem z metlo rešujeta - baje da je zabavno), včasih si je potrebno izborit kakšno igračo, delit in izmenjat, če se kaj umaže, očistijo ipd. Na takšen način spoznavajo tudi vzrok in posledico.
• Naučijo se kako se sami zaposlijo in zabavajo. Če imate več otrok lahko uvedete tudi poseben čas, ko se, ne samo igrajo brez vas, ampak tudi drug brez drugega. Popolnoma samostojna igra bo pozitivna predvsem v smislu, da ne bo boja za igrače, ker se "mora" vsak igrati z izbrano igračo. Velikokrat pa se to zgodi spontano, še posebej če je med otroci večja starostna razlika.
• Ta čas pa ni koristen samo za razvoj otroka, ampak tudi za starše. Ta čas, ko se otroci igrajo sami (skupaj s sorojenci ali popolnoma sami) lahko izkoristimo za gospodinjska opravila, počitek ali pogovor s partnerjem.

Kako spodbuditi samostojno igro, če otrok ni navdušen nad njo?

• Če se otrok upira samostojni igri, ga spodbujajte in začnite s krajšimi časovnimi intervali. Pospremite ga v sobo, mu omenite kakšno igračo, pokažite kakšen material ter počakajte, da začne z igro. Potem se umaknite in se vrnite čez 5 ali 10 minut. Če je okolje dobro pripravljeno, bo otrok hitro našel zaposlitev in vas ne bo potreboval.
• Če vas poišče, kakor hitro odidete iz sobe, mu zagotovite, da ste v sosednji sobi in mu povejte kaj počnete ter kako dolgo bo trajalo. Ko bo zaupal temu, da se vrnete, se bo začel igrat.
• Postopoma podaljšujte čas samostojne igre.
• Kadar opazite, da je zatopljen v igro, ga ne motite. Tudi če pridete v njegovo sobo, lahko zlagate kakšno perilo ali pospravljate in ga samo opazujete.
• Če bo takšna igra postala del dnevne rutine, bodo otroci raje sodelovali, hkrati pa se bo povečal njihov občutek varnosti in njihova samozavest.
• Lažje bo tudi, če mu boste najprej namenili nekaj svojega časa in se z njim igrali ter mu razložili, da se bosta nekaj časa igrala skupaj, potem pa bo čas za samostojno igro. Otroci nas potrebujejo in pomembno je ravnovesje med skupno igro, različnimi pripravljenimi aktivnostmi, igro na prostem ter prosto in samostojno igro.  

Še kakšen predlog za spodbujanje proste in samostojne igre otrok? Kakšne so vaše izkušnje?

Z ljubeznijo, Mama.